Jedro

Tožena stranka je upravičeno štela, da je bilo premoženje de iure podržavljeno tožnikovi materi s tem, ko ji je bilo odvzeto iz posesti z odločbo Skupščine občine. Tožnikova mati je pravico uporabe na spornem zemljišču pridobila od pokojne razlaščenke z darilno pogodbo, sklenjeno dne leta 1961. S to darilno pogodbo je razlaščenka dejansko razpolagala s svojo pravico uporabe na predmetnem zemljišču. Iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 izhaja stališče, po katerem so upravičenci do denacionalizacije stavbnih zemljišč razlaščenci, če so bila ta zemljišča njim tudi odvzeta iz posesti; v primeru, ko pa so bila zemljišča odvzeta iz posesti drugim uporabnikom (nosilcem pravice uporabe), ki so svojo pravico (časovno) pridobili po razlastitvi, pa so upravičenci do denacionalizacije tisti, katerim je bila odvzeta pravica uporabe, ne pa razlaščenci sami.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke in potrdila odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je zavrnila prošnjo za posebno obliko zaščite na podlagi Zakona o azilu.

K 1. točki izreka: Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Tožeča stranka je tožbi priložila izpodbijani akt tožene stranke in pooblastilo. S posebnim sklepom z dne 12. 6. 2003 je sodišče odvetnici tožbo vrnilo v popravo oziroma dopolnitev tako, da v 15 dneh predloži pooblastilo za zastopanje. V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je pooblastilo v fotokopiji in z dne 25. 10. 2001. Sodišče se je oprlo na 1. odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS). Sodišče je tudi navedlo, da predloženo pooblastilo ni v skladu s 1. odstavkom 97. člena ZPP, ki določa, da mora biti pooblastilo pisno.

Tožba je bila vrnjena kot nepopolna v popravo na podlagi 1. odstavka 29. člena ZUS, hkrati pa je bilo dano opozorilo, da v kolikor pomanjkljivost tožbe ne bo odpravljena v danem roku, se tožba s sklepom zavrže na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS. Pooblaščena je z dopisom z dne 3. 7. 2003 predlagala, da se ji podaljša rok za dostavo pooblastila za 15 dni, ker se tožeča stranka zaradi bolezni ni mogla oglasiti v pisarni odvetnice, da bi podpisala pooblastilo. Sodišče je predlogu ugodilo in rok za predložitev pooblastila za zastopanje pisno podaljšalo za 30 dni, šteto od dneva prejema tega obvestila, ki ga je odvetnica prejela 16. 7. 2003. Ker odvetnica ni v danem roku predložila pooblastila oziroma ga ni predložila niti do dneva odločitve, je tožba nepopolna, ker ni predloženo originalno pooblastilo. Pooblastilo, ki je predloženo, pa ni izpolnjeno v skladu z določili ZPP, ker je v fotokopiji. Ker pomanjkljivost tožbe ni bila odpravljena, je sodišče tožbo s sklepom zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS št. 14/91 in nadaljnji). Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo status tožečo stranke in podatek v izpodbijani odločbi, da je organ prve stopnje prejel dopis Policijske postaje A, da se po njihovih informacijah tožeča stranka nahaja v B.