Jedro

Izostanek vrednostne opredelitve darila funkcionalnega zemljišča, na katerem sta zakonca sezidala stanovanjsko hišo, ne daje podlage za zahtevek zakonca na vrnitev darila v skladu z določbo 87. člena ZZZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Tožnik s tožbo uveljavlja ugotovitev, da sta v času trajanja zakonske zveze pridobila kiosk ... s solastnim deležem na njem za vsakega do 1/2 ter ugotovitev, da v skupno premoženje z enakima deležema spada tudi 42.000 DEM v ustrezni evrski vrednosti. Postavil je tudi zahtevek na ugotovitev, da sta v času ekonomske in življenjske skupnosti pridobili nepremičnine vl. št. ... k.o. ... (stanovanjska hiša z dvoriščem in travnikom), da pa znaša njegov delež na teh nepremičninah 3/4, toženkin pa 1/4 od celote.

Sodišče prve stopnje je ugodilo delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na kiosk in evrsko vrednost zneska 42.000 DEM, zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev, da je tožnikov delež na nepremičnini z vl. št. ... k.o. ... višji od toženkinega.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v obsegu odločitve o kiosku in evrski vrednosti zneska 42.000 DEM razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, zavrnilo pa je tožnikovo pritožbo in zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na nepremičnino z vl. št. ... k.o. ..., potrdilo.

Tožnik vlaga revizijo proti odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v izpodbijanem obsegu. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, kratko se sklicuje na določbo 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in iz te določbe izvaja sklepanje, da je na spornih nepremičninah njegov delež večji za 1/4 zato, ker je med trajanjem zakonske zveze toženki podaril polovico zemljišča, na katerem sta adaptirala staro stanovanjsko hišo. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze dne 17.2.1982 sklenili veljavno pogodbo o priznanju solastninskega deleža v smislu 59. člena ZZZDR ter darilno pogodbo. Tožnik je toženki priznal, da je do 1/2 pridobila solastninsko pravico na stanovanjski hiši z drvarnico, ustrezno zemljišče, ki služi kot funkcionalno zemljišče k stavbi, pa ji je do 1/2 podaril v last. V pravdi z opr. št. P 141/86 Okrajnega sodišča v Domžalah je tožnik zahteval razveljavitev prej omenjene pogodbe z dne 17.2.1982. Njegov tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, dokončno pa je bilo z zavrnitvijo revizije o njem odločeno v revizijskem postopku. Sodišče prve stopnje se je na rezultat omenjene pravde sklicevalo z razlago, da sklenjena pogodba zavezuje obe pogodbeni stranki v skladu z določbo 148. člena ZOR. Zato je tožbeni zahtevek, ki meri na drugačno razmerje solastnih deležev na sporni nepremičnini, zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo, vendar z drugačno pravno razlago. Štelo je, da je tožeča stranka svoje tožbene trditve "modificirala" s sklicevanjem na določbo četrtega odstavka 210. člena ZOR o vrnitvi neupravičeno prejetega: po razvezi zakonske zveze je namreč odpadel nagib za sklenitev pogodbe v njenem darilnem delu. Vendar pa vrnitev stvari v naravi ni več možna, ker je bil poseg v podarjeno nepremičnino zaradi gradnje tako obsežen, da je s tem nastala nova stvar. Tožnik torej nima pravice zahtevati vrnitve darila, temveč le nadomestitev vrednosti. Darila ni vrednostno opredelil, niti ni v tej smeri podal ustreznih dejanskih trditev.

Stališče, ki ga je sprejelo sodišče druge stopnje, je materialnopravno pravilno. Podlaga za tožbeni zahtevek bi mogla biti (tudi) v 84. členu ZZZDR. Vendar pa zgradba, postavljena na spornem zemljišču, predstavlja novo gradnjo, nastalo z obnovo starega objekta in zgraditvijo prizidka, kar pomeni, da je nastala nova stvar, ki jo je mogoče šteti kot celoto. Celotno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k zgradbi. Glede ovrednotenja oziroma vrednostne opredelitve funkcionalnega zemljišča, ki je bilo predmet pogodbe o priznanju solastninskega deleža in darilne pogodbe z dne 17.2.1982, pa tožeča stranka dejanskih tožbenih trditev ni postavila in zato tudi ni mogla postaviti ustreznih dokaznih predlogov.

Pomanjkanje ustrezne tožbene trditvene podlage obvelja tudi glede uporabe določb ZZZDR, ki se nanašajo na ugotovitev skupnega premoženja zakoncev in na deleže na njem. Po določbi 59. člena zakona se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. V tej smeri bi sicer mogel prispevek funkcionalnega zemljišča k zgradbi utemeljevati drugačno razmerje do celote, kakor pa izhaja iz zakonske domneve, vendar pa tožnik ni postavil trditev o svojem večjem prispevku ne samo ob upoštevanju vrednosti vložka, ki ga predstavlja funkcionalno zemljišče, temveč tudi k pridobitvi nepremičninskega deleža skupnega premoženja v celoti, torej tudi k obnovi starega objekta in zgraditvi prizidka. Ob takšnem stanju stvari pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. Tožbeni zahtevek je v izpodbijanem delu pravilno zavrnjen, zaradi česar je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 378. člena ZPP in revizijo zavrnilo.