Jedro

Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo ugovoru R.M., tako da ni dovolilo poprave pomotnega vpisa, ker za popravo pomote ni bilo soglasja vlagatelja ugovora.

Zoper sklep se pritožujeta druga udeleženca. Navajata, da sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, saj ni zaslišalo nasprotnega udeleženca. Ta je v ugovoru navajal dejstva, ki so v nasprotju z dejanskimi vpisi na njegovi nepremičnini, poleg tega obveznost zaslišanja izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (VSL I Cp 873/2010). Parc.št. 554/3 je v naravi asfaltirana cesta, ki jo udeleženca uporabljata že vrsto let, zato obstoj služnosti nasprotnemu udeležencu ni mogel biti nepoznan.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi se je od trenutka, ko je prišlo do pomotnega vpisa (oziroma, ko se vpis služnosti ob prenosu v elektronsko zemljiško knjigo pomotoma ni izvedel) do trenutka, ko je bila predlagana poprava, spremenilo zemljiškoknjižno stanje. Pri osnovnem pravnem položaju parc. št. 554/16 in 554/3 k.o. G. se je kot nov lastnik vpisal nasprotni udeleženec (ki ni bil stranka služnostne pogodbe, na podlagi katere je bila služnost v ročni knjigi vpisana, pomotoma pa se prenesla v elektronsko zemljiško knjigo).

Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo izrecno predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomete lahko imela pravne posledic. Pri tem ni šlo za kakšno bistveno spremembo, saj ta določba ni pomenila, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti dokazni postopek in na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca odločati o spornih dejstvih, temveč je bilo le poudarjeno, da mora imeti nasprotni udeleženec možnost izjave. Enako je tudi po spremembi ZZK-1, saj se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz 5. poglavja ZZK-1 (to je pravila o zemljiškoknjižnem postopku), po katerih ima nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku. Prav to se je v predmetni zadevi zgodilo, nasprotni udeleženec je z ugovorom navajal, da se z vpisom poprave pomote ne strinja.

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je poprava pomote v okviru postopka po določbi 200. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dopustna le, če oseba, na katero je bila lastninska pravica prenesena, s popravo soglaša. Tako stališče je skladno s temeljnim načelom zaupanja v zemljiško knjigo in z načelom formalnosti postopka, po katerem sodišče odloča le na podlagi listin, za katere zakon tako določa, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Vpis služnosti je v ročni zemljiški knjigi temeljil na služnostni pogodbi, vendar zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnosti ni izstavil nasprotni udeleženec, temveč njegov pravni prednik. Ker se o vpisih po določbi 147,. člena ZZK-1 odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (torej v trenutku, ko je sodišče začelo s postopkom odprave pomote), brez izrecnega soglasja nasprotnega udeleženca niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 150. člena ZZK-1. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovoru ugodilo in vpisa ni dovolilo, je zato pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1). Udeleženca pa bosta lahko zatrjevano služnostno pravico uveljavljala v pravdi.