Jedro

O odločilnem dejstvu, namreč o tem, kakšen je bil dogovor pravdnih strank, obstaja tako nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov o izpovedbah tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke. Sodbe zaradi tega ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 150.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške (1. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala od prvotožene stranke drugače, je zavrnilo (2. točka izreka), kakor tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko (3. točka izreka). Na koncu je še sklenilo, da ne dovoli spremembe tožbe na strani tožeče stranke. Zoper ugodilni del sodbe se je prvotožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno je predlagala spremembo sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zoper njo (v celoti) zavrne. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba je utemeljena. Pravdni stranki sta sklenili komisijsko pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka prodajala blago prvotožene stranke. Za zavarovanje plačila blaga je tožeča stranka izdala toženi stranki deset čekovnih blanketov, ki jih je tožena stranka tudi vnovčila. Ker tožeča stranka misli, da so bili vnovčeni v nasprotju z njunim dogovorom, terja vrnitev izplačanih zneskov. Prvostopno sodišče je na podlagi izpovedb tožnika in zakonitega zastopnika prvotožene stranke zaključilo, da so bili čeki izdani v zavarovanje za primer, da tožeča stranka ne bi redno plačevala izstavljenih računov prvotožene stranke. Ker je ugotovilo, da nerednega plačevanja ni bilo, je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Pritožba utemeljeno opozarja na različnost izpovedb tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke. Zakoniti zastopnik tožene stranke je namreč povedal, da naj bi bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da lahko tožena stranka vnovči prejete čeke tudi za primer, če ne dobi vrnjenega blaga. O odločilnem dejstvu, namreč o tem, kakšen je bil dogovor pravdnih strank, obstaja tako nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino zapisnikov o izpovedbah tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke. Ker sodbe zaradi tega ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP). V skladu z določbo 3. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.