Jedro

Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi napadeni sklep sodišča prve stopnje.

Četrtotožena stranka krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: "Delna pravnomočnost sodbe tukajšnjega sodišča opr. št. z dne glede četrtotožene stranke se razveljavi." Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je sklep napačen, ker tožene stranke v tem sporu niso enotni, ampak navadni sosporniki. V razmerju do upnikov so sicer nerazdelni dolžniki, vendar pa iz materialnega razmerja ne izhaja, da bi bilo spor mogoče po naravi pravnega razmerja rešiti na enak način za vse tožene stranke. To velja še toliko bolj, ker so tožene stranke kot pravne naslednice bivše Občine že v letu sklenile sporazum o razdelitvi premoženja bivše Občine, v katerem so določile, kako se razdelijo nepremičnine med novo nastale občine - po legi nepremičnine in se dogovorile glede naknadno ugotovljenih finančnih bremen in prihodkov iz obdobja skupne občine, da se ti delijo po deležih prebivalstva. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da so tožene stranke (občine) enotni sosporniki, v tem delu pa je materialno pravo zmotno uporabilo tudi pritožbeno sodišče ob izdaji sklepa opr. št. z dne, ki je hkrati zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj je razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča tudi glede četrtotožene strank, čeprav se ta ni pritožila. Tožeča stranka višjemu sodišču predlaga, da naj njeni pritožbi v celoti ugodi ter razveljavi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča z ustreznimi napotili prvostopenjskemu sodišču, da vzdrži v veljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe z dne glede četrtotožene stranke.

Četrtotožena stranka se je v odgovoru na pritožbo zavzemala za zavrnitev pritožbe tožeče stranke kot neutemeljene in da se tožeči stranki naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker da občine niso enotni sosporniki.

Prvo, drugo in četrtotožena stranka - to je Občina, Občina, so pravne naslednice prvotno tožene stranke Občine, gre za enotne sospornike. Zaradi tega je višje sodišče s sklepom opr. št. z dne razveljavilo prvostopenjsko sodbo v obsodilnem delu tudi za četrtotoženo stranko, čeprav se le-ta ni pritožila. Na območju bivše Občine sta bili v letu ustanovljeni na podlagi Zakona o lokalni samoupravi Občina in Občina, Občina pa se je ustrezno preoblikovala in po 51.b členu navedenega zakona se je njeno premoženje sporazumno delilo med te občine. Sporazum o razdelitvi premoženja bivše Občine (Medobčinski uradni vestnik št. 20/2000) je le dogovor, kako si te občine med seboj delijo naknadno ugotovljena finančna bremena in prihodke iz obdobja skupne občine. Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Višje sodišče pripomni, da je tožeča stranka celo sama v pripravljalnem spisu z dne 16.08.2001 (dohodna štampiljka 20.08.2001) zapisala "vse tri občine so v predmetni pravdi nujni in enotni sosporniki", kar je utemeljevala tudi s sporazumom o razdelitvi premoženja bivše. Sodišče prve stopnje je tako ob smiselni uporabi 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ pravilno razveljavilo delno pravnomočnost svoje sodbe opr. št. P 1074/97 z dne 25.09.2001 glede četrtotožene stranke, saj je bila zanjo nepravilno potrjena pravnomočnost. Po obrazloženem je višje sodišče, ko uradni preizkus zadeve ni pokazal nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (člen 350/II ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

Četrtotožena stranka krije sama stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni bil potreben in ni pripomogel k razjasnitvi zadeve (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 155 ZPP), medtem ko tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.