Jedro

Če je iz prošnje za azil razvidno, da je očitno neutemeljena, ker prosilec zavaja in zlorablja postopek, kar je podano tudi tedaj, ko se prosilec lažno predstavi in tudi, če lažno predstavi razloge za azil, se taka prošnja kot očitno neutemeljena zavrne v pospešenem postopku. V tem primeru se je prosilec predstavil z lažnim imenom in je lažno zatrjeval, da je iz izvorne države pobegnil pred preganjanjem, iz uradnih podatkov pa je razvidno, da je v Slovenijo prišel legalno na športne priprave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.2005; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi s 1. in 2. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03 in 85/05-odl.US) in odločila, da mora v roku 24 ur od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti Slovenijo.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavanem primeru v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka in se je na te razloge izrecno sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS). Ker tožnik za svojo trditev v razlogih za zapustitev izvorne države ni predložil nobenih dokazov, je prvostopno sodišče na podlagi njegovih izjav ocenilo, da je pravilna tudi ocena tožene stranke, da so tožnikove izjave neverodostojne, neprepričljive in da je zato izpolnjen pogoj za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene, določen v 1. alinei 2. odstavka 35. člena v povezavi s 1. in 2. alineo 36. člena ZAzil. Tožnik vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb ZPP in napačne uporabe določb materialnih predpisov. Navaja, da dejstva, navedena v izpodbijani odločbi, niso točna, saj je bil primoran pobegniti iz izvorne države, ker je bil priča umora nekega znanega novinarja in so mu potem neznanci grozili, da mora molčati, sicer ga bodo ubili. Dejanje je prijavil, vendar ga policija ni zaščitila. Če bi ga sodišče zaslišalo na glavni obravnavi, bi ugotovilo, da so podane okoliščine za priznanje azila. Zato predlaga, da se pritožba odstopi pritožbenemu sodišču, ki naj izpodbijano sodbo v celoti razveljavi.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih primerih pojasnilo, da se o azilu kot posebni obliki zaščite, ki jo država nudi tujcu, lahko odloča v rednem azilnem postopku (34. člen ZAzil) ali pa v pospešenem azilnem postopku (2. odstavek 35. člena ZAzil), ki je po svoji vsebini skrajšani upravni postopek, kakršnega ureja 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/05).

V pospešenem azilnem postopku lahko organ prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, če: 1. prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (ta določba je povezana z določbo 36. člena ZAzil, v kateri so navedene okoliščine, ki se štejejo za zlorabo oziroma zavajanje postopka); 2. če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje; 3. če je bil prosilcu za azil vstop v Republiko Slovenijo že zavrnjen, pa se razlogi za zavrnitev vstopa niso spremenili.

V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče pritrdilo odločitvi tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno zato, ker temelji na namernem zavajanju in zlorabi postopka (1. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil), pri čemer je prosilec prošnjo utemeljeval na podlagi napačne istovetnosti (1. alinea 36. člena ZAzil) in je lažno predstavil razloge, na katere se v prošnji sklicuje (2. alinea 36. člena ZAzil). Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj za zavrnitev tožnikove prošnje za azil kot očitno neutemeljene iz 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 1. in 2. alineo 36. člena ZAzil. Prvostopno sodišče je v obravnavanem primeru svojo odločitev pravilno oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka na podlagi tožnikovih izjav v prošnji za azil in na podlagi uradnih podatkov policije na B. Ni pravilno, da se tako tožena stranka kot prvostopno sodišče sklicujeta tudi na poročila UNESCA in organizacije Novinarji brez meja, s katerimi tožnik pred izdajo odločbe ni bil seznanjen. Vendar to sklicevanje po presoji pritožbenega sodišča na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivalo. Pogoj lažne predstavitve razlogov, na katere se prosilec opira, je namreč podan že zato, ker so tožnikove izjave o razlogih za zapustitev izvorne države v celoti nelogične, neprepričljive in v nasprotju z njegovim ravnanjem v Sloveniji, kar izhaja tudi iz uradnih podatkov o njegovem prihodu in bivanju v Sloveniji, zato so tudi po presoji pritožbenega sodišča neverodostojne.

Glede na dejansko stanje, ki ga je v tem primeru ugotovila tožena stranka in je nanj oprlo svojo odločitev tudi prvostopno sodišče, je tožnik svojo prošnjo za azil utemeljeval na podlagi napačne istovetnosti, saj se je predstavil kot T.C., med tem ko je iz kopije njegovega potnega lista, ki ga je tožena stranka pridobila dne 17.11.2005 od Policijske uprave K., Postaja letališke policije (PLP) B. z dne 26.10.2005, izhaja, da je v resnici A.C. Tožnik je potrdil, da gre za kopijo njegovega potnega lista, v kateri je tudi fotokopija njegove slike, vendar je zatrjeval, da ima več imen, in da se je v azilnem postopku pač predstavil z enim od njih. Glede na to, da je lažno predstavljal tudi način prihoda in bivanja v Sloveniji, kar je v celoti v nasprotju z uradnimi podatki o tožnikovem prihodu v Slovenijo, o njegovem 10 dnevnem bivanju na pripravah mlade gambijske nogometne reprezentance na R. in o načinu izognitve vrnitvi v Gambijo, kar je navedeno v uradnem zaznamku PLP Brnik z dne 26.10.2005, ni mogoče šteti za verodostojno niti njegove izjave, da ima več uradnih imen in priimkov.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni kršilo pravil postopka v upravnem sporu s tem, ko v obravnavanem primeru ni opravilo glavne obravnave. Po 4. odstavku 72. člena ZUS je namreč takšna kršitev pravil postopka podana le takrat, kadar je opustitev oprave glavne obravnave vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe, takšen razlog pa v tem primeru ni podan. Razlog za zavrnitev vloge kot očitno neutemeljene je v tem primeru lažna istovetnost in neverodostojnost tožnikovih dosedanjih izjav, ki so v celoti v nasprotju z uradnimi podatki policije, zato dodatne tožnikove izjave na obravnavi ne bi mogle spremeniti njegovih dotedanjih neverodostojnih izjav v verodostojne in tudi ne dejstev, ki izhajajo iz uradnih podatkov policije. Tudi sicer pa je bil tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov, pred podajanjem prošnje za azil opozorjen na svoje pravice in dolžnosti, tudi na dolžnosti iz 3. odstavka 29. člena ZAzil, namreč da mora, kadar o svojih navedbah nima dokazov, verodostojno in prepričljivo obrazložiti vse razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo. Teh opozoril pa tožnik v obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni upošteval, saj uradni policijski podatki izkazujejo povsem drugačne okoliščine, kot jih je navedel tožnik.

Pritožbeno sodišče zavrača kot nedopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po 5. odstavku 72. člena ZUS se lahko ta razlog uveljavlja le, kadar je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo, tega pa v obravnavanem primeru utemeljeno ni storilo.

Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je bilo to, glede na okoliščine primera, ko so bili izpolnjeni pogoji za zavrnitev prosilčeve prošnje za azil kot očitno neutemeljene po 2. odstavku 35. člena ZAzil, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.