Jedro

V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.

Konkretni zavod od vseh zavodov izkazuje najmanjšo obremenjenost in je najbližje stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta socialno varstveni zavod.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ugodilo in odredilo sprejem nasprotne udeleženke najdalje do 27. 12. 2019 v varovani oddelek SVZ X. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo SVZ X. Utemeljuje jo z razlogi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Meni, da se podatki, navedeni v izpodbijanem sklepu, med seboj ne ujemajo. Izvedenec dr. A. A. je izpostavil, da so varovane enote v SVZ Y ločene po spolu, medtem ko prej navedeni zavod obstoj ločenosti enot po spolu zanika. Meni, da ima SVZ Y ženski varovani oddelek in da so bila nasprotni udeleženki dejstva zmotno predstavljena. Le-ta ne želi biti na mešanem varovanem oddelku. Pritožnik ima verificiran samo varovani oddelek, ki je po spolu mešan. Vprašljivo je, če bi se nasprotna udeleženka na naroku vseeno izrekla, da je zainteresirana za namestitev k pritožniku, če bi ta dejstva poznala. Pritožnik meni, da je za nasprotno udeleženko najprimernejši SVZ Y. Izpostavlja zakonsko podlago, ki ureja kumulativno izpolnjenost pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod. Meni, da ni izpolnjen pogoj iz šeste alineje prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Pritožnikove kapacitete so prekomerno zasedene, zato ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. S sprejemom nasprotne udeleženke bi bila zasedenost varovanega oddelka 125 %, pritožnik pa bi s tem kršil zakonodajo. Ob takšnih pogojih nasprotni udeleženki, pa tudi ostalim osebam, nameščenim na varovane oddelke, ni mogoče nuditi zaščite in varstva, ki ga je pritožnik, skladno z določbami ZDZdr, dolžan zagotavljati. Prisilno nameščanje v prezasedene prostore predstavlja kršitev 21. člena Ustave RS. Pritožnik ne more zagotoviti takšnih pogojev bivanja, ki terjajo človeka vredno življenje. Meni, da pridržanje brez privolitve v socialno varstveni ustanovi ne sme postati družbena rešitev za neoptimalno funkcioniranje socialnega in zdravstvenega sistema v državi.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe ZDZdr v 73. do 79. členu urejajo postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Slednji se lahko izvede s privolitvijo osebe ali brez nje, v vsakem primeru pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDZdr v 74. členu. Ta določa, da se oseba sprejme v varovani oddelek s privolitvijo, (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje ali četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo podanost zgoraj izpostavljenih pogojev. Nasprotna udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, nasprotna udeleženka pa ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. Izven varovanega oddelka bi bilo njeno življenje in zdravje ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že verbalno in fizično agresivna.

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo, da se nasprotna udeleženka namesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Y. Za svojo odločitev je podalo prepričljivo argumentacijo, ki je pritožbi ne uspe omajati. Bistvo pritožbe je v zatrjevanju odsotnosti izpolnjevanja pogoja iz šeste alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki se odraža v neizpolnjevanju drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod. Pritožnik zatrjuje prekomerno zasedenost kapacitet ter nezmožnost nudenja zaščite in varstva tako nasprotni udeleženki kot tudi ostalim osebam, nameščenim na varovane oddelke. Ta problematika pritožbenemu sodišču ni tuja. Nenazadnje tudi iz mnenj vseh štirih, za nasprotno udeleženko primernih socialno varstvenih zavodov izhaja občutna prezasedenost oddelkov. Sodišče je v 19. točki obrazložitve nazorno prikazalo obremenjenost posameznih socialno varstvenih zavodov. Iz mnenj izhaja, da pritožnik izkazuje najmanjšo obremenjenost - na dan 6. 2. 2019 je bil 100 % zaseden, medtem ko je zasedenost preostalih zavodov nad 133 %.

7. V 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvo sodišče strnilo razloge, ki govorijo v prid odločitvi, da se nasprotna udeleženka namesti k pritožniku. Tem razlogom v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Pritožba z ničemer ne izkaže, da naj bi imel SVZ Y ženski varovani oddelek in bivalne enote v ... Navedeno je predstavnik SVZ Y v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno zanikal. SVZ X od vseh zavodov izkazuje najmanjšo obremenjenost, najbližje je stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta socialno varstveni zavod.

8. Pritožba opozarja na kršitev človekovih pravic nasprotne udeleženke in ostalih nameščenih oseb na varovanem oddelku, na nevarnost za zaposlene ter kršitev predpisov. Glede na prej izpostavljene okoliščine, ko prezasedenost pesti vse, za nasprotno udeleženko primerne socialno varstvene zavode, pritožbeno sodišče tem, sicer razumnim pritožbenim argumentom, ne more slediti. V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.1 V nasprotnem primeru bi bilo izvajanje ukrepov iz 74. in 75. člena ZDZdr neizvedljivo. Res pa takšni primeri odpirajo vprašanje sistemske pomanjkljivosti obravnave oseb z duševno motnjo v primerih namestitve v socialno varstvenem zavodu po odredbi sodišča, s tem pa tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, na kar je opozorilo Ustavno sodišče v sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018. 9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato jo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti. V času odločanja o pritožbi pa še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi socialno varstvenega zavoda. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.

1 Primerjaj VS RS II Ips 287/2017, II Ips 114/2016, II Ips 155/2016, VSL I Cp 317/2018