Jedro

Iz izvedenskih mnenj izhaja, da osebni stiki nasprotnega udeleženca s hčerjo niso v njeno korist, ker ji povzročajo škodo. Izvedenca sta ugotovila, da je hči v stiski zaradi izvajanja stikov in si v času, ko je nasprotni udeleženec v zaporu, želi le telefonske stike. Takšni stiki so po mnenju izvedencev v korist otroka, nasprotno pa menita, da stiki z osebnim srečanjem in druženjem niso v korist otroka, ker zanj predstavljajo preveliko psihično breme in mu povzročajo stres. Odločitev sodišča prve stopnje, da se stiki izvajajo po telefonu, je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je spremenilo stike med mladoletno A. A., rojeno ... v ..., in njenim očetom B. A. (nasprotnim udeležencem), kot so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 220/2009-IV z dne 22. 6. 2009, tako da potekajo vsako sredo po telefonu na številko, ki je nasprotnemu udeležencu znana, za deset minut v terminu med 18. in 19. uro. Tako določeni stiki po telefonu potekajo pod nadzorom tretje osebe, ki lahko stike predčasno prekine, če bi nasprotni udeleženec nad hčerjo izvajal psihični pritisk.

2. Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da bo še naprej vztrajal, da se pravica otroka do staršev porazdeli med oba starša, ker mora otrok imeti očeta in mater. Center za socialno delo bi lahko naredil več za zavarovanje pravic otroka. Sodišče je sprejelo odvetniške laži. Nasprotni udeleženec bo uveljavil svoje pravice na Evropskem sodišču za človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ter popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje.

5. Na podlagi petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. 6. Prav te okoliščine je ugotovilo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku predvsem na podlagi izvedenskih mnenj klinične psihologinje in psihiatra. Iz (obeh) izvedenskih mnenj izhaja, da osebni stiki nasprotnega udeleženca s hčerjo niso v njeno korist, ker ji povzročajo škodo. Izvedenca sta ugotovila, da je hči v stiski zaradi izvajanja stikov in si v času, ko je nasprotni udeleženec v zaporu, želi le telefonske stike. Takšni stiki so po mnenju izvedencev v korist otroka, nasprotno pa menita, da stiki z osebnim srečanjem in druženjem niso v korist otroka, ker zanj predstavljajo preveliko psihično breme in mu povzročajo stres. Izvedenca potrjujeta, da otrok želi ohraniti odnose z nasprotnim udeležencem in da ne izključuje možnosti, da se ne bi vzpostavili intenzivnejši stiki, ko bo nasprotni udeleženec prišel iz zapora. Povečan obseg teh stikov v bodoče je odvisen od ravnanj nasprotnega udeleženca, ki so bila v preteklosti polna čustvenih izbruhov, zaradi katerih so bila njegova ravnanja nepredvidljiva in agresivna. Zmanjšan nadzor nad intenzivnimi čustvenimi ravnanji predstavljajo za nasprotnega udeleženca največjo oviro pri vzpostavitvi intenzivnejših stikov z otrokom. Otrok izraža željo, da ohrani dobre odnose z (obema) staršema, zato je toliko bolj pomembno, da se nasprotni udeleženec prične zavedati, da čustveni izbruhi, kot jih je imel v preteklosti, negativno vplivajo na njegovo željo po povečanju obsega stikov z otrokom. Izvedenca ugotavljata, da je otrok v čustveni stiski zaradi preteklih negativnih ravnanj nasprotnega udeleženca, zato so tudi določeni telefonski stiki pod nadzorom, ki bodo prekinjeni takoj, ko bo nasprotni udeleženec začel nad otrokom izvajati kakršen koli pritisk. Tudi obseg stikov je sodišče prve stopnje utemeljilo na izvedenskih mnenjih in tudi ob upoštevanju želje otroka in s tem zagotovilo, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti z nasprotnim udeležencem. Kakršni koli drugačni stiki trenutno niso v korist otroka, lahko pa se spremenijo, če bo nasprotni udeleženec uspel omejiti intenziteto negativnih čustvenih nihanj in jih bo uspel imeti pod nadzorom.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).