Jedro

Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena, je Upravno sodišče tako revizijo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo revizijo kot nedovoljeno.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča I U 313/2019-6 z dne 21. 4. 2020, s katero je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper sklep Upravne enote Jesenice, št. 363-1/2018-5 z dne 22. 10. 2018. Upravno sodišče je ugotovilo, da tožnik v reviziji ni navedel, da je predhodno na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije, vložitev predloga pa ni izhajala niti iz podatkov ali prilog v spisu. Ker tožnik ni podal predloga za dopustitev revizije, je njegova direktna revizija nedovoljena, saj ni bila predhodno dopuščena.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo. Meni, da je zavrženje revizije nezakonito in v nasprotju s človekovimi pravicami. Navaja, da mu je bila kršena pravica do enakega obravnavanja pred zakonom. Slovensko državljanstvo mu je bilo v upravnem postopku na podlagi Zakona o vračanju zaplenjenega premoženja, ki slovensko državljanstvo zahteva kot pogoj za vrnitev premoženja, krivično odvzeto. Navaja še, da so pristojni organi dolžni razveljaviti odločbe, ki temeljijo na predpisih, ki so protiustavni in v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Meni, da je glede na navedeno revizijo treba dovoliti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E1 način vlaganja revizij in odločanje o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 14. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP.

6. V 367. členu ZPP, spremenjenem z novelo ZPP-E, je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Že iz jezikovne razlage izhaja, da je vložitev revizije mogoča šele potem, ko je bil stranki vročen sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, ki pa se lahko izda le na podlagi predloga za dopustitev revizije, kot to predvideva 367.b člen ZPP. Direktna revizija po ZPP torej z novelo ZPP-E ni več dopustna.

7. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi Upravnega sodišča, da pred vložitvijo revizije ni podal predloga za dopustitev te revizije. V obravnavani zadevi torej ni sporno, da pritožnik ni sledil posameznim fazam vlaganja izrednega pravnega sredstva revizije po ZPP-E, to je, da bi moral najprej v skladu s 367.a členom ZPP-E vložiti predlog za dopustitev revizije in nato, če bi s predlogom uspel, to je, da bi se revizija dopustila glede posameznih vprašanj, bi lahko vložil revizijo v skladu s 367. členom ZPP-E, temveč je vložil "direktno" revizijo.

8. Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena, je Upravno sodišče tako revizijo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 9. Pritožbene navedbe o kršitvi pravice do enakega obravnavanja pred zakonom v upravnem postopku in zatrjevanem krivičnem odvzemu slovenskega državljanstva niso relevantne za presojo dovoljenosti revizije, zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E).