Jedro

Glede na zgoraj omenjene določbe sedmega odstavka 57. člena ZObr in 119. točke PSSV se torej za postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti pripadnikov stalne sestave smiselno uporabljajo določbe ZPP.

Dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o disciplinski odgovornosti odločal A.A. (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP), zato je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podan razlog za A.A. izločitev po citirani določbi, nepravilna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 25. 3. 2015 in odločbo disciplinske komisije Ministrstva za obrambo z dne 14. 4. 2015 o disciplinski odgovornosti tožnice. V presežku je zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov tega postopka v višini 1.008,08 EUR tožnici, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo (smiselno zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o stroških postopka) vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP v zvezi z izločitvijo disciplinskega organa (glede na 7. odstavek 57. člena ZObr in tudi glede na točko 119 Pravil službe v Slovenski vojski - PSSV). Navaja, da v disciplinskem postopku prevladuje preiskovalno načelo nad razpravnim, saj je delodajalec tisti, ki dokazuje delavcu odgovornost za disciplinsko kršitev. Disciplinski organ zbira tudi procesno gradivo, ki se nanaša na subjektivno plat disciplinske kršitve, torej na odnos kršitelja do očitane kršitve. Že ZObr določa, da o disciplinski odgovornosti praviloma odloča poveljujoči pripadniku, ki je domnevno kršil vojaško disciplino. Po točki 113 PSSV ne morejo voditi disciplinskega postopka osebe, ki so kršitelju podrejene ali ki so z njim v sorodu. Za pooblaščeno osebo ne sme biti imenovana vojaška oseba, ki v obravnavani disciplinski zadevi nastopa kot priča, oškodovanec ali kjer obstaja utemeljen dvom v njeno nepristranskost. Ker tako ZObr kot PSSV določata, kdo je lahko predlagatelj postopka oziroma kdo ne more biti pooblaščen za vodenje postopka (če obstaja utemeljen sum v njegovo nepristranskost) te določbe pa je tožena stranka spoštovala, ni bilo razlogov za izločitev A.A.. Meni, da okoliščina, da je predlagatelj disciplinskega postopka obenem tudi oseba, ki je pooblaščena za vodenje postopka, ne pomeni avtomatično odklonitvenega razloga, še manj pa izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP. Dejstvo, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka (o obstoju utemeljenih razlogov za uvedbo tega postopka pa odloča načelnik Generalštaba SV), ne izkazuje, da je A.A. s tem že sprejel kakršnokoli odločitev o disciplinski odgovornosti tožnice. Slednji pa tudi med disciplinskim postopkom ni z ničemer kazal na svojo pristranskost. Tožena stranka dodaja, da je disciplinski postopek specifičen v primerjavi s pravili sodnega postopka, v katerem so ločene vloge tožeče in tožene stranke ter sodišča. Delodajalec je v disciplinskem postopku tako "pobudnik" tega postopka, kot tudi odločevalec. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v celoti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožnice, ki je predmet izpodbijane sodbe, enkrat že odločalo in ji s sodbo opr. št. Pd 219/2015 z dne 16. 5. 2016 ugodilo zato, ker je ugotovilo, da je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo. Na pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje s sklepom opr. št. Pdp 657/2016 z dne 12. 1. 2017 razveljavilo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v posledici zmotne uporabe materialnega prava in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku tožnice ponovno ugodilo in razveljavilo odločbi tožene stranke o njeni disciplinski odgovornosti. Ugotovilo je, da je utemeljen ugovor tožnice, da je obstajal izločitveni razlog (po 5. točki 70. člena ZPP) na strani A.A., ki je podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico (A.A. je sodeloval tudi pri zbiranju dokazov), nato pa je po pooblastilu s strani pristojnega organa sam vodil tudi disciplinski postopek in kot pristojni organ pri toženi stranki odločil tudi o njeni disciplinski odgovornosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo osebno prepričanje A.A. že ob podaji predloga za uvedbo postopka takšno, da je tožnica za kršitev odgovorna, okoliščina, ki zbuja legitimen dvom o njegovi pristranskosti. Posledično je zaključilo, da postopek ni bil izveden zakonito, ker je bila kršena tožničina pravica do nepristranskega postopka.

8. Pritožbeno sodišče z zgoraj opisanim stališčem prvostopenjskega sodišča ne soglaša. Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. pristojna oseba za podajo predloga za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in da je bil A.A. na podlagi pooblastila (B 8) pristojna oseba tudi za vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico in za odločanje o njeni disciplinski odgovornosti. Po zaključku pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bil podan razlog za izločitev A.A. po 5. točki 70. člena ZPP oziroma smiselno tudi razlog za njegovo izločitev po 6. točki 70. člena ZPP. Sedmi odstavek 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.) med drugim določa, da se disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave (tožnica je bila pripadnica stalne sestave) ugotavlja po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za delovne spore. Podobno izhaja tudi iz 119. točke Pravil službe v Slovenski vojski (PSSV; Ur. l. RS, št. 84/2009), ki določa, da se za vprašanja v disciplinskem postopku zaradi kršitve vojaške discipline pripadnikov stalne sestave, ki niso urejena z ZObr, Zakonom o službi v Slovenski vojski ali s temi pravili službe, smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek pred sodišči, ki so pristojna za delovne spore. Na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe ZPP, razen če z ZDSS-1 ni določeno drugače. Glede na zgoraj omenjene določbe sedmega odstavka 57. člena ZObr in 119. točke PSSV se torej za postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti pripadnikov stalne sestave smiselno uporabljajo določbe ZPP.

9. Po zaključku pritožbenega sodišča je treba pri razlagi pojma smiselna uporaba določb ZPP upoštevati specifičnost disciplinskega postopka pri delodajalcu (toženi stranki), pri katerem je v pristojnosti delodajalca, da zoper delavca začne disciplinski postopek, ga izvede in tudi odloči o tem, ali je podana delavčeva disciplinska odgovornost. To izhaja tudi iz 57. člena ZObr. V disciplinskem postopku sta udeleženi dve stranki (ki sta hkrati tudi stranki delovnega razmerja), in sicer delodajalec (v pristojnosti katerega je med drugim dajanje navodil in nadziranje delavca) in delavec (ki je med drugim dolžan opravljati delo po navodilih delodajalca in pod njegovim nadzorom). Pristojnost za odločanje o disciplinski odgovornosti delavca je na strani delodajalca. Delodajalec mora tako pred odločitvijo o disciplinski odgovornosti delavca zbrati vse relevantne dokaze, jih oceniti in na podlagi tega ugotoviti, ali je delavec disciplinsko kršitev storil, nato pa mora sam odločiti o delavčevi disciplinski odgovornosti. To pa je bistveno drugače od sodnega postopka, v katerem je sodišče tisto, ki v sporu dveh strank delovnega razmerja kot neodvisen in nepristranski organ presoja o zakonitosti disciplinskega postopka, vključno z disciplinsko odgovornostjo delavca oziroma izrečenim disciplinskim ukrepom (upoštevaje določbe ZPP in delovne zakonodaje ter položaj delavca v delovnem razmerju).

10. Institut izločitve sodnika je namenjen prav odstranitvi dvoma strank sodnega postopka o sodnikovi nepristranskosti bodisi iz razlogov, ki so v 70. členu ZPP taksativno našteti, bodisi zaradi drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v sodnikovo nepristranskost. Položaj delodajalca v disciplinskem postopku je torej bistveno drugačen od položaja sodnika v sodnem postopku, zato po zaključku pritožbenega sodišča tudi glede na zgoraj omenjene določbe ZObr in PSSV o smiselni uporabi ZPP določb 5. in 6. točke 70. člena ZPP ni mogoče uporabiti tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Z drugimi besedami to pomeni, da dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o disciplinski odgovornosti odločal A.A. (za kar je imel ustrezno pooblastilo - B 8), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP), zato je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podan razlog za A.A. izločitev po citirani določbi, nepravilna.

11. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bile podane kakšne druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost A.A.. Takšne okoliščine ne predstavlja niti ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil ta že ob podaji predloga za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico prepričan, da je za kršitve tožnica odgovorna. A.A. je svojo odločitev o disciplinski odgovornosti tožnice sprejel po obsežnem izvedenem dokaznem postopku, v katerem je ugotovil vsa odločilna dejstva v zvezi z disciplinsko odgovornostjo tožnice.

12. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz 7. odstavka 57. člena ZObr in 114. točke PSSV izhaja pristojnost načelnika Generalštaba Slovenske vojske, da s pisnim sklepom uvede disciplinski postopek zoper pripadnika stalne sestave, da zoper tega pripadnika vodi disciplinski postopek in da o njegovi disciplinski odgovornosti tudi odloči. Tudi v tem primeru (ki je praktično identičen postopku odločanja o disciplinski odgovornosti tožnice v tem individualnem delovnem sporu) se po stališču pritožbenega sodišča načelniku Generalštaba Slovenske vojske ne bi moglo očitati pristranskosti oziroma ugotoviti razloga za njegovo izločitev po 5. ali 6. točki 70. člena ZPP. Tudi ob upoštevanju zgornje ugotovitve izpodbijani odločbi tožene stranke nista nezakoniti zato, ker ni prišlo do izločitve A.A. v disciplinskem postopku zoper tožnico, kar je sicer tožnica v tem postopku tudi ugovarjala.

13. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP), tako da bo lahko sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku presodilo, če je tožnica storila očitane kršitve vojaške discipline, glede na tretji in četrti odstavek 57. člena ZObr in če ji je bil izrečen ustrezen disciplinski ukrep glede na 58. člen ZObr. V obrazložitvi svoje odločitve se bo moralo opredeliti tudi do ugovora zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka, ki ga je podala tožnica (le sklicevanje na sklep pritožbenega sodišča ne zadostuje za obrazloženost prvostopenjske odločbe o tem ugovoru). V odvisnosti od navedenih ugotovitev bo moralo ponovno odločiti tudi o pravdnih stroških obeh strank tega individualnega delovnega spora.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.