Jedro

Iz same razvrstitve nagrad za izvedensko mnenje (na manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno) je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je dana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.

Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za preučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljenje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. Navedeno v konkretnem primeru ne izhaja niti iz pisnega izvedenskega mnenja niti iz stroškovnika. Zato je vsak izvedenec za pisno izdelavo izvida in mnenja upravičen do nagrade na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek „1.481,20 EUR“ nadomesti z zneskom „1.163,80 EUR“ in znesek „325,86 EUR“ z zneskom „256,03 EUR“.

Znesek „1.807,06 EUR“ se v I. in II. točki izreka nadomesti z zneskom „1.419,83 EUR“.

V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v B. za podano izvedensko mnenje z dne 22. 11. 2013 priznalo nagrado in stroške v višini 1.481,20 EUR in 22 % DDV v višini 325,86 EUR, skupno torej 1.807,06 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek „1.807,06 EUR“ je naložilo, da se nakaže na TRR izvedenskega organa, ki je zavezanec za plačilo DDV (II. točka izreka). Nagrado in stroške, določene pod točko I je v plačilo naložilo toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa, s tem, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. in IV. točka izreka).

Zoper sklep v točki I. in II. izreka je iz vseh pritožbenih razlogov pritožbo vložila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče pri odločanju storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V izpodbijanem sklepu namreč niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Tako ni pojasnjeno, zakaj je sodišče ocenilo, da vsakemu od izvedencev pripada nagrada za pisno izdelavo izvida in mnenja v višini 414,00 EUR. Po mnenju tožene stranke bi moralo sodišče glede na obseg, strokovnost in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela, vsakemu izvedencu priznati največ 276,00 EUR (za zahtevno izvedensko mnenje). Takšna je namreč tudi ustaljena sodna praksa sodišča v podobnih primerih. Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. V danem primeru sodišče teh okoliščin sploh ni ugotavljalo. Po mnenju tožene stranke izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja v nobeni od prej navedenih postavk, tudi ne po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti, s tem pa torej ni podanih razlogov, da bi se vsakemu od izvedencev priznala nagrada za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Iz vsebine izvedenskega mnenja je razvidno, da v pretežnem delu povzema medicinsko in delovno dokumentacijo in da njegova izdelava ni terjala nadpovprečne angažiranosti sodnih izvedencev ( ni bilo potrebno opravljati posebnih preiskav oz. analiz, ni bil potreben posvet z drugimi strokovnjaki iste ali druge stroke in podobno). Prav tako sodišče ni pojasnilo, zakaj je priznalo materialne stroške v maksimalni višini 15 % od priznane nagrade. Tožena stranka meni, da je sodišče dolžno zlasti v primeru, ko prizna materialne stroške v najvišjem možnem odstotku od odmerjene nagrade, strankam pojasniti, zakaj so stroški v tej višini utemeljeni. Materialni stroški v višini 15 % od odmerjene nagrade so namreč lahko priznani le v primeru izdelave izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, za kar pa v konkretni zadevi ne gre. Sodišče bi tako lahko največ priznalo stroške v višini 5 % od odmerjene nagrade. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nagrado in stroške ustrezno zmanjša tako, da znesek znaša največ 1.296,37 EUR oz. podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Tako tudi ni kršilo 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot to uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Res je, da sodišče prve stopnje ni podrobno obrazložilo, zakaj je štelo, da gre pri podaji izvedenskega mnenja za zelo zahtevno izvedensko mnenje, ter zakaj je odmerilo materialne stroške v višini 15 % od priznane nagrade. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo stroškovniku, ki ga je podal izvedenski organ. Je pa pri tem citiralo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami) tako, da je mogoče izpodbijani sklep tudi preizkusiti. Ob tem preizkusu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo zahtevnost opravljenega izvedenskega dela ter zahtevnost pisnega izvedenskega mnenja ter posledično nepravilno uporabilo določbe Pravilnika.

Pravilnik v 51. členu določa štiri stopnje zahtevnosti izvedenskega mnenja. Tako je za manj zahtevno mnenje mogoče izvedencu priznati 184,00 EUR, za zahtevno mnenje 276,00 EUR, za zelo zahtevno 414,00 EUR in za izjemno zahtevno 459,00 EUR. Sodna izvedenca, ki sta v okviru izvedenskega organa podala izvedensko mnenje sta priglasila nagrado za izdelavo zelo zahtevnega mnenja in sicer v višini 414,00 EUR. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, kot naprimer v zadevi Psp 43/2014 z dne 8. 5. 2014 poudarilo, da je že iz same razvrstitve nagrad mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je dana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Izvedenski organ ob podaji stroškovnika ni obrazložil, zakaj šteje, da gre v sporni zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje. V tem primeru pa je potrebno zadevo presojati ob primerjavi s podobnimi zadevami. Sodišče je s sklepom izvedenskemu organu naložilo, da preuči medicinsko in delovno dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter, da pridobi in preuči tožnikov zdravstveni karton in pa da tožnika tudi osebno pregleda. Vprašanje se je nanašalo na ugotovitev potrebne časovne razbremenitve ter omejitev pri delu ter na datum in vzrok nastanka invalidnosti in na vprašanje, ali je pri tožniku podana telesna okvara po veljavnem Seznamu telesnih okvar. Pri presoji sporne zadeve pritožbeno sodišče glede na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih šteje, da ne gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje, temveč za zahtevno izvedensko mnenje. Pri tem je pritožbeno sodišče upoštevalo, da dokumentacije v upravnem in sodnem spisu ni zelo obsežna, temveč obsežna (od 100 do 200 strani), kot sta to tudi ocenila izvedenca. V isto kategorijo spada tudi proučevanje dodatne medicinske dokumentacije (zdravstveni karton). Sam pregled je bil ocenjen s 46,00 EUR, kar pomeni, da gre za manj zahteven osebni pregled do 1 ure. Upoštevaje tudi že zavzeto stališče pritožbenega sodišča v zadevi opr. št. Psp 279/2011, da je za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za preučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljenje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da omenjeno ne izhaja niti iz pisnega izvedenskega mnenja niti iz stroškovnika. Pritožbeno sodišče je zato vsakemu od izvedencev priznalo za pisno izdelavo izvida in mnenja nagrado na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja v višini 276,00 EUR.

Neutemeljeno pa pritožba uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje materialne stroške odmeriti največ v višini 5 % od odmerjene nagrade. V 3. odstavku 45. člena je namreč določeno, da se ostali materialni stroški vrednotijo največ v višini 15 % od odmerjene nagrade. Glede na priglašen stroškovnik pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odmera opravljena v okviru določb Pravilnika in da torej s tem v zvezi pritožbene navedbe niso utemeljene. Je pa s tem, ko je pritožbeno sodišče znižalo nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, tudi znesek za materialne stroške nižji. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke delno ugodilo tako, da je znesek v I. točki izreka izpodbijanega sklepa „1.481,20 EUR“ nadomestilo z zneskom „1.163,80 EUR“ in znesek „325,86 EUR“ z zneskom „256,03 EUR“. Znesek 1.807,06 EUR“ (skupaj priznani znesek nagrade in stroškov) pa je v I. in II. točki izreka nadomestilo z zneskom „1.419,83 EUR“. V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo.