Jedro

Minister za pravosodje v odločbi o imenovanju podpredsednika sodišča ugotovi pravilnost predhodnega postopka, njegova odločitev pravno ni vezana in je ni treba obrazložiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je, v ponovnem postopku v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 225/2009 z dne 16. 7. 2009, z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 18. 11. 2009 (1. točka izreka sodbe), zahtevka tožnice in stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka pa je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi določb drugega odstavka 62. člena Zakona o sodiščih – ZS v povezavi s tretjim odstavkom 61. člena ZS odločila, da se A.A., okrožni sodnik na Okrožnem sodišču ..., z dnem 21. 11. 2008 imenuje za podpredsednika Okrožnega sodišča ..., za dobo šestih let. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj je zadostila zakonskim zahtevam glede obsega in vsebine obrazložitve svoje odločbe; njena odločitev o izbiri med kandidati, ki jih je v imenovanje predlagal sodni svet, pravno ni vezana in je ni potrebno pravno obrazložiti.

3. Tožnica vlaga pritožbo zoper 1. točko izreka sodbe zaradi napačne uporabe materialnega prava. Meni, da mora tožena stranka oziroma minister svojo odločitev o izbiri podpredsednika sodišča obrazložiti, tako v primeru, če sodni svet nobenemu od predlaganih kandidatov ne da prednosti, kot v primeru, ko sodni svet kateremu izmed kandidatov da prednost. Z izpodbijano sodbo v kateri je sodišče zavzelo drugačno stališče od njenega glede obrazložitve izpodbijanega akta, ji je bila kršena pravica do pravnega varstva. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se njeni tožbi ugodi in se odločba tožene stranke odpravi oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje da opravi nov postopek. Priglaša stroške postopka.

4. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter priglaša stroške postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz določb 62. člena ZS, na katerih temelji izpodbijana odločba, izhaja le, da predsednike sodišč imenuje minister na predlog sodnega sveta za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja (drugi odstavek). Postopek izbire in pogoji za zasedbo mesta predsednika sodišča v ZS niso podrobno urejeni. Glede pogojev zakon izrecno določa le, da je za predsednika sodišča lahko imenovan zgolj sodnik sodišča enakega ali višjega položaja (tretji odstavek 62. člena). Poleg tega pogoja zakon določa še, da morajo kandidati prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in organizacijskih izkušenj po izvolitvi v sodniško funkcijo ter program dela sodišča (peti odstavek 62. člena). Iz sedmega odstavka 62. člena, ki ureja postopek v zvezi s predlogom sodnega sveta, če se na razpisano mesto prijavi več kandidatov, izhaja, da sodni svet izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbere kandidata (te), ki ga (jih) bo predlagal ministru v imenovanje. Predlog mora biti obrazložen (tako, da je za vsakega kandidata razvidno, na podlagi katerih podatkov in kriterijev je sodni svet ugotovil, ali kandidat izpolnjuje pogoje), sodni svet pa lahko navede, kateremu kandidatu daje prednost in to obrazloži. Merila za to, razen tistih, ki se nanašajo na oceno sodniške službe (29. člen), v zakonu niso podrobneje določena.

7. Iz navedenih določb 62. člena ZS, ki se po presoji Vrhovnega sodišča uporabljajo tudi v postopku imenovanja podpredsednikov sodišč, je torej razvidno, da je izključno v pristojnosti sodnega sveta, da ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo tako formalne kot vsebinske pogoje, kateri izmed več kandidatov so po njegovi oceni z vidika strokovne usposobljenosti, organizacijskih sposobnosti in sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta primernejši za vodenje sodišča. Minister pa ima pravico, da med enim ali več kandidati, ki jih predlaga v imenovanje sodni svet, izbere enega izmed njih ali da ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov.

8. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v zadevi I Up 27/2008 z dne 23. 6. 2008 zavzelo stališče, da mora minister v odločbi o imenovanju (pod)predsednika sodišča v vsakem primeru ugotoviti pravilnost predhodnega postopka; da ima široko polje proste presoje, ali bo sploh izbral katerega izmed predlaganih kandidatov, ki izpolnjuje določno postavljene predpostavke, ter da merila za to presojo zakonsko niso določena. Zato, po presoji Vrhovnega sodišča v omenjeni zadevi, njegova odločitev pravno ni vezana in je ni treba obrazložiti. Nasprotno pa je treba obrazložiti oziroma pojasniti razloge za odločitev, če minister na mesto (pod)predsednika ne imenuje nobenega izmed kandidatov, za katere sodni svet v obrazloženem predlogu ocenjuje, da so strokovno usposobljeni opravljati funkcijo (pod)predsednika sodišča. Le na ta način lahko po presoji Vrhovnega sodišča v že omenjeni zadevi ter Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 679/2006-66, U-21/2007 z dne 10. 10. 2007 minister izkaže, da so ga pri odločitvi za neimenovanje predlaganega (nih) kandidata (ov) vodili razlogi v javnem interesu. Predmet obrazložitve torej ni vselej enak, odvisen je od izreka odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o imenovanju A.A. za podpredsednika Okrožnega sodišča ... pa izhaja, da je minister, pristojen za pravosodje, imenoval za podpredsednika kandidata, ki ga je predlagal sodni svet, ter da je presodil, da je bil predhodni postopek pravilno in zakonito izveden; s tem je tudi po presoji Vrhovnega sodišča in v skladu z že oblikovano upravnosodno prakso tega sodišča pri izvrševanju pravice imenovanja (pod)predsednika minister, pristojen za pravosodje, zadostil zahtevam o obsegu oziroma predmetu obrazložitve odločbe o imenovanju podpredsednika, saj njegova odločitev o izbiri med tistimi kandidati, katere mu je v imenovanje predlagal sodni svet, pravno ni vezana in je ni potrebno posebej obrazložiti.

9. Ker po stališču Vrhovnega sodišča v postopku za izdajo izpodbijanega akta niso bila kršena pravila postopka – določba 214. člena ZUP, ki določa obseg obrazložitve upravne odločbe, ki se v obravnavani javno pravni zadevi glede na 4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP uporabljala smiselno, pritožnica neutemeljeno ugovarja kršitvi njenih ustavnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v zakonito izvedenem postopku, ima ustrezno materialnopravno podlago ter je ustrezno obrazložena.

10. Vrhovno sodišče se je v skladu s prvim odstavkom 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale pritožbene navedbe pa ocenjuje kot nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.

11. Ker je spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških postopka za tožnico temelji na določbi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, za stranko z interesom pa na določbi 155. člena, saj ne gre za potrebne stroške.