Jedro

Novi toženec ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba (II. tč. izreka) v prvem odstavku izreka s p r e m e n i tako, da se v tem delu glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I., opr.št. Ig z dne 14.12.2000, ostane deloma v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 500.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.2.2005 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 207.752,50 SIT od 5.2.2005 do 16.3.2005, ter stroške izvršilnega postopka v znesku 47.834,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2000 do plačila; v preostalem delu (torej za: razliko glavnice v znesku 152.617,50 SIT; zakonske zamudne obresti od zneska 259.739,00 SIT od 1.10.2000 do plačila; zakonske zamudne obresti od zneska 207.752,20 SIT od 1.10.2000 do 4.2.2005; razliko izvršilnih stroškov v znesku 3.453,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2000 do plačila) pa se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne." V preostalem delu pa se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (drugi in tretji odstavek II. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom in izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) delni umik tožbe za znesek glavnice v višini 262.611,50 SIT ter za zakonske zamudne obresti od zneska 43.315,50 SIT od 1.10.2000 do plačila in od zneska 404.421,50 SIT od 3.10.2000 do plačila vzelo na znanje in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I., opr.št. Ig z dne 14.12.2000 v tem obsegu razveljavilo ter postopek ustavilo; II.) razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I., opr.št. Ig z dne 14.12.2000 ostane deloma v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 652.617,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 207.752,50 SIT od 1.10.2000 do 16.3.2005 in od zneska 259.739,00 SIT od 1.10.2000 do plačila ter izvršilne stroške v znesku 51.288,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2000 do plačila; kot neutemeljen zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke (pravno dosledno bi zaradi uveljavljenega pobota moral biti izrek sodbe oblikovan skladno s 3. odst. 324. čl. ZPP, torej najprej ugotovljen obstoj terjatve tožeče stranke do tožene v konkretnem znesku, zatem pa ugotovljen neobstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v konkretnem znesku); toženi stranki naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti tožeči stranki 112.460,00 SIT stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila ugovor (prav: pritožbo), v kateri zatrjuje, da kot fizična oseba P.K. Ni nikoli prevzel niti se ni strinjal s terjatvami, ki jih navaja izdani sklep. Nikoli ni prevzel terjatve glavnice v skrčeni višini 860.370,00 SIT in nikoli ni prevzel s tem povezanih obresti in stroškov postopka, ki mu jih sedaj nalaga sklep. Ugovarja na znesek glavnice 625.617,50 SIT in obrestim. Ugovarja na znesek sodnih stroškov 114.460,00 SIT. Na poravnavi dne 6.1.2005 je bil dogovorjen prevzem terjatve in višina terjatve in zapisano v enem stavku, ki ga dobesedno navaja: "Tožena stranka izjavi, da se je pripravljena poravnati, in sicer tako, da direktor tožene stranke P.K. prevzame dolg tožene stranke K.C. d.o.o. In poravna dolg v višini 707.752,50 SIT brez obresti v roku 30 dni od dne podpisa tega zapisnika, in sicer na TRR tožeče stranke." Od 707.752,50 SIT je toženec 207.752,50 SIT že poravnal, kar pomeni da znaša dolg v višini 500.000,00 SIT brez obresti. V poravnavi je bil na fizično osebo P.K. prenešen znesek 707.752,50 SIT, kjer so bile vračunane vse skrčitve zahtevka in terjatve iz naslova nastale škode zaradi okvarjenih artiklov. Prav tako utemeljuje, da s tem, ko je podjetje A. d.o.o. preneslo dolg do podjetja K.C. d.o.o. na fizično osebo P.K. dolg v višini 707.752,50 SIT brez obresti, nima več terjatev do podjetja K.C. d.o.o. Tožeča stranka je po svoji pooblaščenki odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev. Opozarja, da je P.K. na zapisnik izjavil, da vstopa v pravdo kot fizična oseba namesto sedanje tožene stranke K.C. d.o.o., s čimer je tožeča stranka soglašala. Ker tožena stranka v roku 30 dni ni v celoti plačala zneska 707.752,50 SIT, tožeča stranka za poravnavo ni bila več zainteresirana.

Pritožba tožene stranke je delno utemeljena.

Čeprav s ciljem, da bi se med strankami dosegla sklenitev poravnave, je bila izjava P.K., dana na glavni obravnavi dne 6.1.2005 tako v vlogi zakonitega zastopnika tožene stranke, kot tudi v vlogi imenovanega kot fizične osebe, jasna, in sicer je bila dana v smeri, da P.K. prevzame dolg dotedanje tožene stranke, družbe K.C. d.o.o., v višini 707.752,50 SIT brez obresti, ki ga poravna v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z navedene glavne obravnave. V prevzem dolga je tožeča stranka kot upnica privolila (2. odst. 427. čl. Obligacijskega zakonika, OZ); drugače kot njene privolitve ni mogoče razumeti njene izjave, dane na zapisnik z glavne obravnave, da se v primeru, da bo prišlo do poplačila v dogovorjenem roku in višini, zavezuje umakniti tožbo zoper P.K. (pred tem pa je soglašala tudi s subjektivno spremembo tožbe tako, da je namesto družbe K.C. d.o.o. v pravdo vstopil P.K.). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da novi toženec P.K. ni prevzel dolga v takšni višini, kot je to tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi, ampak se je zavezal v roku 30 dni od dneva podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005, plačati znesek 707.752,50 SIT (če je terjatev tožeče stranke do prvotne tožene stranke znašala več kot toliko, je za razliko tožeča stranka očitno novemu tožencu odpustila dolg - 319. čl. OZ). To pomeni, da tožeča stranka sedaj od novega toženca ne more uveljavljati drugačnega zneska od tistega, ki predstavlja znesek prevzetega dolga. Ker pa je sodišče prve stopnje namesto zneska iz naslova prevzetega dolga tožeči stranki dosodilo (skrčeno) terjatev, kot je bila vtoževana od prvotne tožene stranke, je v tem delu materialno pravo uporabilo napačno; ker pa je ob tem pravilno ugotovilo tudi za predmetno zadevo relevantna dejstva, je pritožbeno sodišče lahko izpodbijano sodbo po pritožbi tožene stranke delno spremenilo (4. tč. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je toženec od zneska, ki se ga je zavezal plačati tožeči stranki, dne 16.3.2005 poravnal 207.752,50 SIT; ostaja neplačana razlika 500.000,00 SIT (707.752,50 SIT - 207.752,00 SIT), ki se jo je zavezal plačati do 5.2.2005 (tj. v roku 30 dni od podpisa zapisnika z glavne obravnave dne 6.1.2005), vendar pa tega ni storil. Zato dolguje od navedenega zneska zakonske zamudne obresti od dneva zamude dalje (tj. od 6.2.2005) do plačila (1. odst. 378. čl. OZ določa, da če dolžnik zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti), takšne obresti pa dolguje tudi na že plačani znesek 207.752,50 SIT, ki je bil ravno tako plačan z zamudo, in to od dneva zamude (6.2.2005) do dneva plačila (16.3.2005). Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče glede zneska glavnice in zamudnih obresti na glavnico izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka. Kolikor pa je toženec izpodbijal odločitev tudi v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pobotni ugovor (2. odst. II. tč. izreka), ni v zvezi s tem navedel nobenih razlogov, zato njegova pritožba v tem delu ni utemeljena. Na podlagi prevzema dolga je bil novi toženec dolžan tožeči stranki glavnični znesek 707.752,50 SIT. Ker je prišlo do subjektivne spremembe tožbe (pa tudi do objektivne spremembe tožbe), se šteje, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper novega toženca uspela v pravdi s prej navedenim zneskom (zmanjšanim za delno plačani znesek). Glede na to je pritožbeno sodišče poseglo v izračun stroškov izvršilnega postopka po sklepu o izvršbi tako, da jih je odmerilo upoštevaje vrednost 707.752,50 SIT in je na tej podlagi, skladno s stroškovnikom tožeče stranke na l.št. 3 spisa, tožeča stranka upravičena do povrnitve izvršilnih stroškov v znesku 47.834,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi (14.12.2000) do plačila, glede presežka izvršilnih stroškov v znesku 3.453,60 SIT pa je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. V odločitev o pravdnih stroških (3. odst. izreka izpodbijane sodbe) pa pritožbeno sodišče ni posegalo, ker je glede na vrednosti v tarifi, ki so določene v razponu, za izračun teh stroškov vseeno, ali se vzame vrednost, ki jo je upoštevalo sodišče prve stopnje ali pa vrednost 707.752,50 SIT, ki jo je treba upoštevati kot vrednost spora zoper novega toženca (upoštevaje pri tem, da je tožeča stranka šele na zadnji glavni obravnavi umaknila tožbo za znesek 207.752,50 SIT, ker je toženec plačal ta znesek le dan pred tem, zato se odvetniški stroški izračunavajo od celotne vrednosti spora).