Jedro

Sodišče se strinja s tožnico, da iz poziva toženke ne izhaja konkreten poziv tožnici,naj svojo vlogo dopolni ne samo z obema sodbama in podatkom o njuni vročitvi, ampak tudi z navedbo okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da njena prošnja ni nerazumna oziroma zakaj meni, da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh in opozorilom, kaj se bo zgodilo z vlogo, če tega ne bo storila. Prepisovanja posameznih zakonskih določb prava neuki stranki namreč ni mogoče obravnavati kot poziva, naj svojo zahtevo dopolni (in s čim), da bodo pomanjkljivosti odpravljene. V dopisu je treba vložniku pojasniti, kaj se od njega zahteva, bodisi da dopolni manjkajoče (če je vloga nepopolna) ali da pojasni, kaj želi z vlogo (če je vloga nerazumljiva) in se določi se rok za odpravo pomanjkljivosti. Po načelu varstva pravic strank se vložnika tudi nujno opozori na posledice, če vloge ne bo dopolnil z vsem zahtevanim v postavljenem roku. Opozorilo mora biti jasno. Prav tako ne zadošča zgolj pavšalno navajanje pomanjkljivosti, ki naj jih vložnik popravi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1154/2021 z dne 6. maja 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2033/2020 z dne 5. 3. 2021, s katero je bilo odločeno o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 391/2019-I z dne 10. 6. 2020, zaradi ugotovitve ničnosti odločbe in plačila, vsp 106.000,81 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da je pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upoštevala, da je revizija izredno pravno sredstvo, zaradi česar ne gre za ustavno zajamčeno pravico, tako da se lahko vloži le izjemoma in da 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Nadalje je upoštevala, da mora stranka v reviziji oziroma v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, /.../, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

3. Od prosilca za BPP, ki je prava neuka stranka, ni mogoče utemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Zato je strokovna služba za BPP tožnico s pozivom z dne 21. 4. 2021 seznanila z določbami 24. člena ZBPP ter 140., 141. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in z ugotovitvami, da v prošnji ni predložila sodb, v zvezi s katerimi želi vložiti predlog za dopustitev revizije niti ni v ničemer navedla vsebinskih razlogov za dopustitev revizije. Tožnica je bila pozvana, da v roku 5. dni predloži sodbo Višjega in Okrožnega sodišča in poda pisno izjavo o tem, kdaj ji je bila vročena drugostopenjska sodba. Tožnico je tudi izrecno opozorila na določbe 24. člena ZBPP, iz katerega izhaja t.i. vsebinski kriterij za presojo prošenj za dodelitev BPP, saj je strokovna služba za BPP ugotovila, da tožnica v prošnji ni navedla okoliščin ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajala izpolnjenost vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP v zvezi s predlogom za dopustitev revizije.

4. V odgovoru je tožnica predložila obe sodbi in navedla, da sta bili njenemu pooblaščencu vročeni 13. 4. 2021. Kljub izrecnemu pozivu pa ni zatrjevala niti izkazala dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP. Zato tožnica ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi moral organ za BPP tudi ob vsebinsko praznih prošnjah za BPP samostojno in proaktivno raziskovati dejansko stanje onkraj navedb prosilcev in namesto njih v njihovo korist iskati oziroma razvijati morebitne dejanske in pravne argumente. S tem pa bi se izvotlil namen sistema BPP. V zadevi tudi ni nepomembno, da je tožnico zastopal kvalificirani pooblaščenec, pa je kljub izrecnemu opozorilu s strani strokovne službe za BPP, vložila vsebinsko prazno vlogo za BPP. Toženka je zato ocenila, da je prošnja tožnice očitno nerazumna in brez verjetnih izgledov za uspeh in jo je kot neutemeljeno zavrnila.

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in sodišču predlaga, da odločbo odpravi in samo odloči v zadevi tako, da tožnici dodeli BPP oziroma da odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je tožnica kot pravni laik zgolj izpolnila obrazec za prošnjo za BPP. Obrazec je izpolnila popolno, če pa ga ne bi, bi jo sam organ opozoril, da tega ni storila. Poleg tega obrazec za BPP ni prilagojen na ta način, da bi prosilec sploh lahko zadostil trditvenemu in dokaznemu pogoju, na kar se v izpodbijani odločbi sklicuje toženka. Opozarja, da je toženka tožnici že drugič na zelo podoben način zavrnila prošno za BPP in da je sodišče v zadevi I U 1006/2020 njeni tožbi ugodilo, ker toženka tožnice ni pozvala na dopolnitev njene vloge, zaradi česar ni pravilno uporabila 67. člena ZUP. Ne drži, da naj bi tokrat toženka tožnico pozvala k dopolnitvi prošnje za BPP v smislu verjetnih izgledov za uspeh. Izrecno jo je pozvala le k predložitvi sodnih odločb ter datuma prejema teh odločb. Tožnica pa je v skladu s tem pozivom vlogo tudi dopolnila. Glede utemeljenosti predloga za dopustitev revizije navaja, da je v obravnavani zadevi ključno vprašanje, ali ima potrošnik tudi še po izteku (poplačilu) pogodbe možnost uveljavljati sodno varstvo, ki mu ga zagotavlja evropska direktiva, kar pomeni, da je stališče sodišča, da se po izpolnitvi pogodbenih obveznosti ni več mogoče sklicevati na ničnost, zgrešeno. Vrhovno sodišče se do tega vprašanja še ni opredelilo. Sicer pa glede sklicevanja na 367.a člen ZPP opozarja, da o sami dopustnosti revizije odloča Vrhovno sodišče RS in ne more biti predmet presoje same prošnje za BPP.

6. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 19. 4. 2021, poziv za predložitev dokazil z dne 21. 4. 2021 in ostale listine v upravnem spisu.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica v prošnji ni zatrjevala, ne izkazala dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh s predlogom za dopustitev revizije, zaradi česar je njeno prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila.

10. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno odgovarjati na pravna sredstva (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

11. Poleg splošnih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, lahko posamezni materialni predpis določa, da mora vloga imeti še druge podatke (drugi odstavek 66. člena ZUP). Že iz prvega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da se prošnja za BPP vloži na obrazcu, ki je predpisan. Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa vsebino prošnje za dodelitev BPP, ki mora med drugim obsegati: osebno ime s tam opredeljenimi nadaljnjimi podatki, navedbo oblike in obsega BPP. Nadalje pa 4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi „podatke o zadevi“. Drugje na obrazcu kot v rubriki „podatki o zadevi“ ni omogočeno, da bi prosilec razložil, zakaj zaproša za BPP, torej navedel podatke o zadevi, o kateri bo toženka vsebinsko presodila, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.

12. Vložena prošnja tožnice je bila v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo opravilnih številk sodb Okrožnega in Višjega sodišča, zaradi česar je bila po naziranju sodišča nepopolna. Toženka sicer trdi, da je tožnico pozvala na dopolnitev v pozivu z dne 21. 4. 2021, vendar sodišče ugotavlja, da to ne drži. V tem pozivu so namreč prepisane določbe 24. člena ZBPP ter dodano pojasnilo, kaj mora po 140. členu ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP vsebovati prošnja, sicer mora organ stranko pozvati naj pomanjkljivosti odpravi. Nato je navedeno, da tožnica k prošnji ni predložila sodb, v zvezi s katerimi želi vložiti predlog za dopustitev revizije in da ni navedla vsebinskih razlogov za dopustitev revizije (drugi odstavek poziva) in da je strokovna služba za BPP sama zaprosila za posredovanje overjenega prepisa sodnih odločb Okrožno sodišče v Ljubljani (peti odstavek poziva). Vendar pa je zaradi preveritve pravčasnosti roka za sestavo in vložitev revizije v šestem odstavku poziva tožnico izrecno pozvala, _"da v roku 5 dni od prejema predmetnega poziva predloži: - sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2033/2020 z dne 5. 3. 2021 ter sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 391/2019 - I z dne 10. 6. 2020, - pisno izjavo o tem, kdaj je bila sodba sodišča II. stopnje vročena tožnici oziroma njenemu pooblaščencu"_. V sedmem odstavku poziva sledi opozorilo, da bo pristojni organ v primeru, če tožnica v določenem roku ne bo predložila zahtevanih dokazil, odločil o prošnji brez ponovnega poziva. V naslednjem odstavku nato sledi poved, da strokovna služba v skladu s 7. in 8. členom ZUP izrecno opozarja na določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, iz katerega izhaja t.i. vsebinski kriterij za presojo prošenj za dodelitev BPP. Navedeno je še, da prosilka v prošnji ni navedla okoliščin ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajala izpolnjenost vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP v zvezi s predlogom za dopustitev revizije.

13. Sodišče se strinja s tožnico, da iz tega poziva ne izhaja konkreten poziv tožnici,naj svojo vlogo dopolni ne samo z obema sodbama in podatkom o njuni vročitvi, ampak tudi z navedbo okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da njena prošnja ni nerazumna oziroma zakaj meni, da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh in opozorilom, kaj se bo zgodilo z vlogo, če tega ne bo storila. Prepisovanja posameznih zakonskih določb prava neuki stranki namreč ni mogoče obravnavati kot poziva, naj svojo zahtevo dopolni (in s čim), da bodo pomanjkljivosti odpravljene. V dopisu je treba vložniku pojasniti, kaj se od njega zahteva, bodisi da dopolni manjkajoče (če je vloga nepopolna) ali da pojasni, kaj želi z vlogo (če je vloga nerazumljiva) in se določi se rok za odpravo pomanjkljivosti. Po načelu varstva pravic strank se vložnika tudi nujno opozori na posledice, če vloge ne bo dopolnil z vsem zahtevanim v postavljenem roku. Opozorilo mora biti jasno. Prav tako ne zadošča zgolj pavšalno navajanje pomanjkljivosti, ki naj jih vložnik popravi.1

14. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnico v pravdnem postopku zastopal kvalificirani pooblaščenec, saj je ni zastopal tudi v postopku, v katerem je organ odločal o BPP (sicer bi poziv vročil kvalificiranemu pooblaščencu). Celo, če bi tožnico zastopal kvalificirani pooblaščenec tudi v postopku o BPP, pa 67. člen ZUP ne ločuje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi vlagatelji, ampak v primeru nepopolne vloge določa enake obveznosti organa ne glede na to, kdo je vlagatelj.

15. Zato toženka po presoji sodišča ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in je tožničino prošnjo preuranjeno vsebinsko obravnavala, češ da je tožnica kljub pozivu ni dopolnila. Glede na navedeno je kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: podatki postopka tega ne omogočajo, tožnica težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožničini upravičenosti do BPP. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi in tožnico je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenec tožnice je zavezanec za DDV), kar znaša 84,70 EUR, skupaj torej 469,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu s točko c) tarifne številke 6 ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožnici po uradni dolžnosti.

1 Glej Tina Sever v: Polonca Kovač, Erik Kerševan (Ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, stran 455-456.