Jedro

V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo stroške, ki jih je dolžna tožena oziroma nasprotno tožeča stranka (v nadaljevanju toženec) povrniti tožeči oziroma nasprotno toženi stranki (v nadaljevanju tožnik) na podlagi pravnomočnega sklepa istega sodišča P 47/2019 z dne 23. 9. 2023 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča VSL I Cp 190/2024 z dne 27. 2. 2024. Odmerilo jih je v višini 2.664,41 EUR.

2.Zoper odločitev se po pooblaščencu pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, obrazložitev pa je sama s seboj v nasprotju. Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj in na podlagi katerega predpisa je odmerilo stroške za drugo pripravljalno in nadaljnje vloge kar v višini 450 točk, 300 točk ipd. (obrazložitev v pripombi 1 ne zadostuje), oziroma zakaj je stroške kar podvojilo. Res je bila v predmetni zadevi vložena nasprotna tožba s svojo opravilno številko, vendar je tožeča stranka vloge vlagala in procesna dejanja opravljala zgolj in samo v zadevi P 47/2019, ne pa tudi v zadevi po nasprotni tožbi. Sodišče je nasprotno tožbo dopustilo šele s končnim sklepom z dne 23. 9. 2023. Sodišče bi moralo napraviti jasno ločnico med procesnimi dejanji, ki so bila izvršena po tožbi in tistimi, ki so bila izvršena po nasprotni tožbi. Poleg navedenega se vloge tožeče stranke ne nanašajo na vsebino spora, ampak na stransko intervencijo Občine A. (na predlog tožnika), ki je v postopku v celoti propadla, kar pomeni, da bi lahko bile točkovane le v višini 50 točk, saj ne gre za vsebinske vloge. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnik je odgovoril na pritožbo. Meni, da je vložena prepozno, to je po poteku 8 - dnevnega roka, sicer pa vsebinsko neutemeljena. Priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba toženca pravočasna. Drži sicer, da je bila vložena po izteku roka, ki ga za pritožbo v sporih zaradi motenja posesti določa 2. odst. 428. čl. ZPP,1 a je zamuda roka posledica napačnega pravnega pouka v izpodbijanem sklepu. V njem je sodišče prve stopnje stranki poučilo, da pritožbo lahko vložita v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Ne glede na to, da je rok za pritožbo zakonski in prekluziven, je v sodni praksi sprejeto stališče, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranki, ki se po njem ravna. Pravica do pritožbe je namreč ustavna pravica (glej 25. čl. Ustave RS), pritrditev stališču tožnika pa bi pomenila, da bi bili pravdni stranki, ki bi vložili pritožbo po poteku zakonskega roka, vendar še vedno v okviru roka, podeljenega (sicer v nasprotju z zakonom) s pravnim poukom, prikrajšani v tej pravici. To pa ni dopustno, saj je bila stranka z napačnim pravnim poukom zavedena v zmoto in ne sme trpeti škodljivih posledic.2 Pritožbeno sodišče je o pritožbi posledično vsebinsko odločilo.

6.Izpodbijana odločitev je dovolj obrazložena. Sodišče prve stopnje je glede vsake priznane nagrade v razlogih navedlo tarifno številko Odvetniške tarife, po kateri jo je odmerilo, ter datum vloge ali naroka, v opombi pa pojasnilo, da sta bila od vključno 2. pripravljalne vloge z dne 6. 12. 2019 zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe obravnavana skupaj in zato skupna vrednost spora znaša 600 točk (300 točk po tožbi in 300 točk po nasprotni tožbi spornih predmetov (2.500 EUR + 2.500 EUR)). Povzeto za pritožbeni preizkus odločitve (in vložitev pritožbe) zadošča.

7.Odmera stroškov je tudi pravilna.

8.V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, vrednosti združita.3 Sodišče prve stopnje je zato pri odmeri utemeljeno upoštevalo vrednost spora v višini 5000 EUR. Tudi ne drži, da se oba zahtevka nista obravnavala skupaj. Sodišče prve stopnje sicer ni sprejelo sklepa o združitvi zahtevkov, saj formalno ni odločilo o združitvi pravd (niti v končnem sklepu 23. 9. 2023 ne), vendar v konkretnem primeru tak sklep niti ni bil potreben, saj sta se obe tožbi (sicer v nasprotju z določili sodnega reda) ves čas obravnavali pod isto opravilno številko, torej kot ena pravdna zadeva. Drugačne pritožbene navedbe nimajo podlage v podatkih spisa.4 Da sta se tožba in nasprotna tožba ves čas tudi dejansko obravnavali skupaj, pa izhaja tudi iz dopisa z dne 21. 8. 2019 (list. št. 22), v katerem je sodišče prve stopnje toženca obvestilo, da bo dopustilo nasprotno tožbo, ter ostalih listin v spisu, kjer se ves čas postopka omenjata obe tožbi. O zahtevkih po obeh tožbah je bilo odločeno tudi s končnim sklepom z dne 23. 9. 2023.

9.Neutemeljen je nadalje očitek, da bi moralo sodišče vloge tožnika, saj se vsebinsko nanašajo na zahtevek po tožbi, vrednotiti ločeno. Za tako postopanje ne v ZPP ne v Odvetniški tarifi ni podlage. Ne glede na vsebino posamezne vloge, se nagrada zanjo, če je predmet obravnave tožba in nasprotna tožba, odmeri glede na skupno vrednost obeh zahtevkov.

10.Končno je neutemeljen tudi očitek, da je sodišče prve stopnje tožniku za vloge, ki se nanašajo na (sicer nedopuščeno) stransko intervencijo Občine A., priznalo previsoko nagrado. Na stransko intervencijo se namreč nanašata le vlogi z dne 22. 9. 2020 in 12. 10. 2020, sodišče pa je tožniku zanju priznalo le nagrado v višini 50 točk, torej toliko kot pritožnik navaja v pritožbi.

11.Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP sklep potrdilo.

12.Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP). Enako velja za tožnika, saj njegov odgovor k odločitvi pritožbenega sodišča ni prispeval in je bil nepotreben (155. čl. ZPP v zvezi z 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Glej odločbi VS RS II Ips 488/2002 in II Ips 860/2007 ter odločbe VSL III Cpg 39/2007, VSL II Cp 2697/2017, VSL I Cp 1692/2020, VSL I Cp 464/2020 in druge.

3Glej odločbe VSC Cp 55/2011, VSM I Cp 268/2011, VSK Cp 265/2012, VSL I Cpg, 276/2013, VSK 265/2016, VSL II Cp 1782/2022 in druge.

4Iz teh podatkov je razvidno, da je bila nasprotna tožba vpisana kot vloga v zadevi P 47/2019 in na njej ni druge opravilne številke (list. št. 17).