Jedro

Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tč. III izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka v znesku 149,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo.

II.V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagatelj sam krije svoj strošek pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe predloga z dne 27. 10. 2023, po katerem naj se ugotovi, da ima predlagatelj kot solastnik nepremičnine parc. št. 180/3 k. o. ... do deleža 1/2, pravico do očiščenja kanalizacijskega jaška, ki se nahaja v pritličju objekta, stoječega na tej nepremičnini in da mu je bil nasprotni udeleženec dolžan dopustiti prost in neoviran dostop skozi pritličje objekta do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja (tč. I. izreka sklepa izpodbijanega sklepa). Hkrati je zavrnilo predlagateljev predlog, da mu je nasprotni udeleženec dolžan dopustiti prost in neoviran dostop skozi pritličje objekta, ki stoji na omenjeni nepremičnini do kanalizacijskega jaška, ki se nahaja v pritličju objekta zaradi njegovega očiščenja (tč. II. izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (tč. III. izreka izpodbijanega sklepa), skupne stroške v znesku 326 EUR nosita udeleženca vsak do deleža 1/2 in da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti ustrezen del skupnih stroškov v višini 18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. IV. izreka sklepa).

2.Predlagatelj je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v I, II in III točki. Poudarja, da je šele 15. 1. 2017, skoraj tri leta in pol po izdaji sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1469/2013 z dne 7. 8. 2013 lahko očistil kanalizacijski jašek v pritličju objekta. Ker je bil zahtevek izpolnjen na podlagi regulacijske začasne odredbe in ker je bila izpolnjena začasna odredba enaka tožbenemu zahtevku, je predlog spremenil tako, da je zahteval ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, kot to izhaja iz sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 258/2016). Sodno varstvo mu ne gre zgolj za to, da bi se izognil zavrnitvi prvotnega predloga, ampak gre za vprašanje njegovih nadaljnjih pravic, ki jih lahko uveljavlja iz odločitve o ugoditvi predlogu. Meni, da je upravičen tudi do povračila stroškov postopka. Sodišče bi moralo upoštevati, da se je postopek pričel in vodil vse do odločitve pritožbenega sodišča kot pravdni postopek. Pravila, da vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške postopka, ni mogoče uporabiti v primeru solastnika, ki se upira izpolnitvi zahtevka z izrecno izraženim namenom, da drugemu solastniku prepreči dosedanjo uporabo nepremičnine. Opozoril je tudi na uporabo določbe 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Meni, da je upravičen najmanj do povračila stroškov, ki so mu nastali po krivdi nasprotnega udeleženca, ko se je slednji upiral izvršitvi začasne odredbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Dejansko podlago izpodbijanega sklepa predstavljajo ugotovitve: - da sta udeleženca solastnika nepremičnine oziroma objekta, v katerem je (bilo) potrebno izvesti očiščenje kanalizacijskega jaška; - da se je kanalizacijski jašek, ki predstavlja skupni del stavbe zamašil; - da se kanalizacijski jašek nahaja v delu objekta, ki ga zaseda nasprotni udeleženec; - da nasprotni udeleženec sanacije oziroma očiščenja očiščenja jaška ni hotel izvesti sam, hkrati pa predlagatelju ni dovolil oziroma mu ni omogočil dostopa do kanalizacijskega jaška.

5.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da predstavlja čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška posel, nujen za vzdrževanje nepremičnine, da sodi med posle rednega upravljanja (tretji odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika, SPZ) in da je bilo v obravnavanem primeru za opravo takšnega posla potrebno soglasje obeh solastnikov (drugi odstavek 67. člena SPZ). Ker soglasja ni bilo mogoče doseči, je predlagatelj utemeljeno zahteval, da o izvedbi tega upravičenja, ki izvira iz lastninske pravice, odloči sodišče in sicer, kot določa zakon, v nepravdnem postopku (četrti odstavek 67. člena SPZ). Do realizacije predlagateljevega predloga je prišlo že z začasno odredbo, ki jo je izdalo prvostopenjsko sodišče (sklep Okrajnega sodišča v Kranju P 306/2012 z dne 19. 2. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1469/2013 z dne 7. 8. 2013), s katero je sodišče naložilo nasprotnemu udeležencu, da je dolžan predlagatelju dopustiti prost in neoviran dostop skozi pritličje objekta, ki stoji na solastni nepremičnini, do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja. Predlagatelj je predlagal spremembo svojega predloga, in sicer tako, da se ugotovi, da mu gre kot solastniku pravica do očiščenja kanalizacijskega jaška in da mu jo je bil (ker je dejanje že izvršeno) nasprotni udeleženec dolžan omogočiti.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da sodišče v okviru sodnega varstva, zagotovljenega v četrtem odstavku 67. člena SPZ, odloča zgolj o posameznem poslu, izhajajoč iz povsem konkretnih, posamičnih okoliščin v danem trenutku in da ne gre za sodno ugotavljanje permanentnih pravic ali celo upravičenj, ki pomenijo posamezen izraz uporabe stvari. Da ima predlagatelj upravičenje za očiščenje kanalizacijskega jaška, ki predstavlja skupni del nepremičnine, izhaja že iz njegovega položaja solastnika nepremičnine. Za ugotovitev te pravice ne potrebuje ugotovitvenega sodnega sklepa, zato za tak ugotovitveni predlog tudi nima pravovarstvene potrebe (drugi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP1). V primeru, kot je obravnavani, sprememba predloga za dopustitev oprave dejanja v predlog za ugotovitev obstoja pravice, ne pride v poštev. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, predlagatelj nima pravovarstvene potrebe za (takšno) ugotovitev niti za nazaj. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da spremembe predloga ne dovoli (prvi odstavek 185. člena ZPP v zvezi v zvezi s 37. členom ZNP).

7.Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne. Pritožba zoper odločitev pod točko I. in II. izreka izpodbijanega sklepa je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8.Delno pa je utemeljena predlagateljeva pritožba v delu, v katerem izpodbija stroškovno odločitev pod točko III. izreka izpodbijanega sklepa oziroma pritožba zoper odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Predlagatelj izpostavlja, da bi moralo sodišče pri odločitvi o stroških postopka upoštevati okoliščino, ko solastnik ne izkazuje interesa za ureditev razmerja oziroma se mu upira. Uveljavlja dejansko okoliščino, ki pa je zakon ne določa kot pravno upoštevno. Sodišče je svojo stroškovno odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Zakon določa drugače le glede skupnih stroškov (116. člen ZNP), ki jih solastniki trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari. O teh je sodišče odločilo v tč. IV. izreka izpodbijanega sklepa, ki ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Utemeljeno pa predlagatelj navaja, da bi moralo sodišče upoštevati zakonsko določbo, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi (peti odstavek 35. člena ZNP). Te stroške je predlagatelj uveljavljal že s svojo vlogo z dne 9. 2. 2024.

9.Nasprotnemu udeležencu je bila dokončna vsebina obveznosti, ki mu jo je sodišče naložilo z začasno odredbo, znana na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1469/2013 z dne 7. 8. 2013, s katerim je bila njegova obveznost dopustitve nekoliko zožana. Nasprotni udeleženec pa obveznosti po začasni odredbi ni sam prostovoljno izvršil, ampak je bil potreben izrek denarne kazni (dvakrat) in njena izvršitev. Predlagateljevi stroški, ki jih je imel s sporočanjem sodišču o neizvršitvi začasne odredbe in s predlogi za izrek denarne kazni, so nedvomno stroški, povzročeni po krivdi nasprotnega udeleženca. Gre za stroške sporočil oziroma predlogov z dne 28. 8. 2013, 9. 10. 2013, 15. 11. 2013 in 22. 11. 2013. Razen za vlogo z dne 15. 11. 2013 je predlagatelj zahteval povrnitev stroškov teh vlog v višini po 50 točk, za omenjeno vlogo pa 300 točk. Vendar mu tudi za vlogo z dne 15. 11. 2013 pripada zgolj 50 točk, saj gre za vlogo, s katero sodišču (zgolj) sporoča, da mu nasprotni udeleženec ni dopustil realizacije začasne odredbe. Na podlagi tarifne številke 31/9 Odvetniške tarife, mu torej za navedene vloge pripada po 50 točk za vsako oziroma skupaj 200 točk. Ob upoštevanju 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV navedeni stroški predstavljajo znesek 149,32 EUR. Ker gre za stroške, ki jih je nasprotni udeleženec povzročil predlagatelju po svoji krivdi, mu jih je dolžan povrniti. V tem obsegu je sodišče prve stopnje ugodilo predlagateljevi pritožbi in spremenilo izpodbijani del stroškovne odločitve (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v preostalem delu pa jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

10.Odločitev o stroških pritožbe temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

-------------------------------

1Na podlagi določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1 se v tem postopku uporabljajo določbe prejšnjega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list RS, št. 30/86).

2Predlagatelj je z navedeno vlogo predložil tudi stroškovnik v skladu z dovoljenjem sodišča in v roku, ki mu ga je postavilo na naroku za glavno obravnavo z dne 26. 1. 2024.

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 67, 67/2, 67/3, 67/4 Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 35, 35/5, 37, 116 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181, 181/2, 185 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 31, 31/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.