Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odkup obveznic iz 48. člena ZDen lahko uveljavljajo le upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 50. člena ZDen, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 372/99-10 z dne 11.2.2000.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti sklepu tožene stranke z dne 26.11.1999, s katerim je ta zavrgla zahtevo tožeče stranke za izplačilo odškodnine v denarju (odkup obveznic Slovenskega odškodninskega sklada). V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve tožene stranke in navaja, da med stankama ni sporno, da se denacionalizacijska odločba, na podlagi katere je tožeča stranka podedovala obveznice Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljevanju SOS), glasi na upravičenki pok. O.Z. roj. M. in pok. M.J.M., ki jima je bilo premoženje podržavljeno po 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000, v nadaljevanju ZDen). Tožeča stranka je bila na podlagi 15. člena ZDen upravičena uveljavljati pravice iz tega zakona, na podlagi drugih določil ZDen pa ji je bila dana tudi pravica do dedovanja. To pa ne pomeni, da je bil tožeči stranki s tem priznan položaj denacionalizacijske upravičenke. V 2. oddelku III. poglavja ZDen je zakonodajalec določil primere, v katerih se upravičencu povrne vrednost podržavljenega premoženja v obliki obveznic SOS. Kako lahko imetnik obveznice, izdane po 45. členu ZDen, uporabi, je določeno v 47. členu ZDen. Odkup obveznic po 48. členu ZDen pa lahko uveljavljajo le upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 50. člena ZDen. To pa, po presoji sodišča prve stopnje pomeni, da tožeči stranki, kot imetnici obveznic SOS, ne gredo pravice, ki so za upravičence določene v 48. členu ZDen. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je zavrgla zahtevo tožeče stranke za odkup obveznic SOS, saj v obravnavani zadevi tožeča stranka uveljavlja pravice in pravne koristi, ki gredo po ZDen le denacionalizacijskim upravičencem. Glede na določbo 48. in 50. člena ZDen tožeča stranka kot pravna naslednica upravičenk zato nima statusa aktivne stranke v postopku za odkup obveznic SOS. Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijani sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnem spisu.
Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje napačno razlaga posamezne določbe ZDen. V 15. členu ZDen je izrecno navedeno, da so, kolikor so upravičenci do denacionalizacije mrtvi, upravičenci za uveljavljanje pravic iz ZDen njihovi pravni nasledniki. Če bi zakonodajalec želel izvzeti posamezna upravičenja pravnim naslednikom, bi to izrecno določil. Večina postopkov je uvedenih in končanih na podlagi zahtev pravnih naslednikov, prav ti pa so lahko tudi v situaciji iz 50. člena ZDen. Kolikor se le-tem ne omogoča uveljavljanje upravičenj iz 48. člena ZDen, bi to pomenilo, da je tovrstna zaveza države brezpredmetna. Ne glede na koga se glasi denacionalizacijska odločba, je pomembno to, da razpolaga z obveznicami SOS. Zaradi potresa je primorana vložiti veliko sredstev v obnovo hiše. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da se ne strinja z navedbo tožeče stranke, da je zaveza države brezpredmetna, če se upravičenja iz 48. člena ZDen ne priznavajo tudi pravnim naslednikom. Tožena stranka vodi postopke za priznanje odškodnin po določbi 48. člena ZDen, vendar tako odškodnino priznava le upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določata 48. in 50. člen ZDen. Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa, ki je odločil o zahtevku za denacionalizacijo z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. ali 2. odstavku 43. člena ZDen, pri čemer ima ZDen jasne ločnice med upravičenci in pravnimi nasledniki.
Državno prvobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo ni odgovorilo.
Pritožba ni utemeljna.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se strinja z navedenimi razlogi in jih ne ponavlja.
Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Po 48. členu ZDen Republika Slovenija zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic za njihovo nominalno vrednost, če obstajajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena tega zakona, dokler te okoliščine trajajo. V 50. členu ZDen je opredeljena maksimalna višina odškodnine, ki se lahko izplača v denarju v primerih iz 2. odstavka 42. člena ali 2. odstavka 43. člena ZDen upravičencem, ki so po kriterijih socialnega varstva osebe slabšega premoženjskega stanja. Podlaga za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba o denacionalizaciji, ki se glasi na upravičenca. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance Republike Slovenije uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju ter določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.
Kot izhaja iz navedenih določb lahko denarno odškodnino uveljavljajo le upravičenci. Upravičenec pa je, tudi po presoji pritožbenega sodišča oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno po predpisih in na način, kot to določajo 3., 4. in 5. člen ZDen in na katero se praviloma glasi tudi akt o podržavljenju. Tožeča stranka ni upravičenka v konkretnem denacionalizacijskem postopku, ampak je na podlagi 1. odstavka 15. člena ZDen le uveljavljala pravice iz tega zakona (pravico za vložitev zahteve za denacionalizacijo). Zmotno je torej mnenje tožeče stranke, da lahko uresničuje pravico iz 48. člena ZDen že zato, ker razpolaga z obveznicami SOS, ne glede na to, na koga se denacionalizacijska odločba glasi.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.