Jedro

Tožena stranka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je nedatirana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo tožena stranka podala tožniku, ki se je z njo seznanil 22. 10. 2019, nezakonita. Odpoved je razveljavilo (točka I izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo z dnem 31. 8. 2019, ampak je trajalo še od 1. 9. 2019 do 7. 10. 2019 za polni delovni čas z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 2. 2019. Toženi stranki je naložilo, naj tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna mesečna bruto nadomestila plače v višini 865,00 EUR ter mu izplača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka). Naložilo ji je, naj tožnika za čas od 1. 9. 2019 do 7. 10. 2019 prijavi v obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti (točka III izreka) in da zanj na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani plača pravdne stroške v višini 114,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper navedeno zamudno sodbo v celoti. Navaja, da sodba temelji na netočnih izjavah delavcev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo navedenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker toženka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, v roku 15 dni, določenem v drugem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 4/2002 in nasl.), ni odgovorila in so bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je zahtevku ugodilo. Ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, njegova utemeljenost pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali s splošno znanimi dejstvi.

5. Odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi temelji na tožbenih navedbah, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ki za delodajalca določajo obveznost, da delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor (drugi odstavek 85. člena ZDR-1) in da mu odpoved vroči (prvi odstavek 88. člena ZDR-1), ter ki odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 definirajo kot najmanj petdnevni izostanek z dela, glede katerega delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

6. Tožena stranka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.

7. Tožena stranka v pritožbi razen nasprotovanja dejanskemu stanju ne podaja nobenih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo uradni preizkus odločitve in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

8. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).