Jedro

V okviru sklepa o razdelitvi je dopusten tudi ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev. Obravnavani stečajni postopek je obsežen, z več delitvami, zato je še toliko bolj logično, da se v postopku pravočasno in nemudoma poskrbi tudi za pravilnost vsakega posameznega posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki vsebuje aktualno stanje terjatev v času posamezne razdelitve oziroma v času predložitve načrta razdelitve. To namreč vpliva tako na poplačilo v tej delitvi, pred katero je bil pripravljen posodobljeni seznam preizkušenih terjatev, kot tudi na nadaljnje delitve. Čeprav tako pritožnik ne ugovarja zoper samo razdelitev, pa mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ugovor proti posodobljenemu seznamu preizkušeni terjatev.

Pritožnik je podal obvestilo, da je postal novi upnik terjatev pod zap. št. 23 in 24 in da utesnjuje prijavo terjatev pod zap. št. 23. Zakaj se je to odločil storiti in zakaj je umaknil prijavo pod zap. št. 42, se sodišča in upravitelja niti ne tiče in prav nobene podlage nista imela, da bi morda pritožnika pozivala na pojasnilo, ali se je pravilno odločil glede umikov, ali da njegove izjave ne bi upoštevala tako, kot je bila podana. Pravilno je namreč stališče, da stranka postopka samostojno razpolaga z zahtevki. Sodišče bi smelo intervenirati le v primeru, da bi ocenilo, da gre za nedovoljena razpolaganja v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopke zaradi insolventnosti), za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo in tega pritožnik niti ne uveljavlja.

298.a člen ZFPPIPP je namenjen le varovanju pravic tistih upnikov, katerih hipoteka je vknjižena v zemljiško knjigo, kar pa pritožnikova ni bila. Še več, terjatev pritožnika, ki naj bi nastala kot regresna terjatev poroka, ki je plačal dolžnikov dolg, je, tudi če je obstajala, prenehala, ker pritožnik ni vložil tožbe na ugotovitev terjatve, na katero je bil napoten.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovora A., d.d. in B., d.o.o. - v stečaju, (II.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase (od prodaje nepremičnine z ID znakom: parcela ... 141/1, katastrska občina ... parcela 141/1 - ID 000) opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 25.10.2023 (r. št. 1199), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, in (III.) odločilo o sorazmernem nadomestilu upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase (ki ga je priznalo v znesku 60.000,00 EUR).

2. Zoper navedeni sklep sta se upnika A., d.d. in B., d.o.o. - v stečaju, pravočasno pritožila.

3. Na pritožbi je odgovoril upnik C., d.o.o. in predlagal njuno zavrženje oziroma zavrnitev, izjavil pa se je tudi upravitelj.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi A., d.d.**

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitev zavrnitve ugovora tega upnika navedlo, da iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev1 (v nadaljevanju tudi: posodobljeni končni seznam) izhaja, da se na podlagi globalne cesije pritožniku prizna ločitvena pravica na terjatvah v zvezi z najemnino za center in za druge centre (terjatve do najemnikov), vse do višine 2.453.779,87 EUR, razlika v višini 5.413.155,08 EUR pa kot navadna terjatev, prav tako se upoštevajo utesnitve prijave zaradi poplačila, ki so glede na obvestilo z dne 13.3.2020 znašale 2.209.162,98 EUR, pri čemer iz obvestila Banke X. d.d. z dne 6.1.2020, vloženim 10.1.2020, izhaja prehod terjatev pod zap. št. 23 in 24 na pritožnika, vse na podlagi pogodbe o prodaji terjatev, hkrati pa je novi upnik obvestil sodišče in upravitelja, da je njegova regresna in pogojna terjatev v višini 6.866.593,47 EUR, prijavljena pod zap. št. 42, zaradi spremembe statusa v glavnega in novega upnika v celoti prenehala. Nadalje je navedlo, da je pritožnik 13.3.2020 v spis vložil izjavo, naslovljeno kot utesnitev prijave upnika, v njej pa obvešča, da se celotna prijavljena in priznana terjatev pod zap. št. 23 zmanjša za vsa prejeta plačila s strani poroka po stanju na dan 1.1.2020 v skupnem znesku 2.209.162,98 EUR, upnik pa vztraja pri plačilu preostale terjatve, kar je upravitelj pravilno upošteval in navedel pod zap. št. 23 kot priznano še terjatev v skupni višini 5.657,771,97 EUR. Umik prijave z dne 13.3.2020 je nepreklicen in učinkuje z dnem sprejema. Zato ni res, da bi pritožnik s tem dopisom zgolj obvestil sodišče, da je terjatev prešla nanj kot poroka. Plačila pritožnika kot poroka bi lahko imela za posledico zgolj spremembo pogojne terjatve pritožnika pod zap. št. 42 v nepogojno v višini dejansko izvedenega plačila, vendar pa je pritožnik v obvestilu z dne 10.1.2020 sam obvestil upravitelja, da je pogojna terjatev pod zap. št. 42 v celoti prenehala. Navedlo je še, da so pritožnikova drugačna pravna naziranja zmotna.

6. V pritožbi pritožnik navaja, da se pritožuje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor, torej v prvi alineji 1. točke I. točke izreka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo njegovo vlogo z dne 13.3.2023 (verjetno gre za vlogo z dne 13.3.2020), saj iz nje ne izhaja, komu se terjatev pod zap. št. 23 zmanjša, torej je potrebno izjavo iz II. točke razložiti; glede na tedaj veljavni posodobljeni seznam preizkušenih terjatev z dne 9.7.2019 pa je s tem lahko izjavil le, da se zmanjša terjatev Banke X. d.d. trditev, da se zmanjša terjatev pritožnika kot poroka, pa ne drži in je nesmiselna, saj je terjatev zaradi plačila in s tem subrogacije prešla nanj. Vsekakor terjatve ni utesnil, ker je v 2. točki I. točke te vloge navedel, da je znesek plačal kot porok, torej je na podlagi subrogacije postal upnik sam; prvotna terjatev do dolžnika je tako ostala v nespremenjeni višini, kar izhaja tudi iz pojasnil pritožnika v ugovornem postopku in je njegovo izjavo treba razumeti tako. Tudi izjavo z dne 10.1.2020, da je njegova pogojna terjatev pod zap. št. 42 prenehala zaradi plačila 2.209.162,98 EUR, je treba upoštevati tako, da je treba terjatev pritožnika v tem znesku zabeležiti nekam v posodobljeni seznam preizkušenih terjatev kot nepogojno terjatev pritožnika, kako bo to v seznamu zabeležil, pa je stvar upravitelja in pritožnikovo obvestilo v tej izjavi ni ovira, da se sprememba v seznam ne zabeleži tako. Smiselno enako je treba razumeti izjavo pritožnika, ki se nanaša na terjatev pod zap. št. 23 – upravitelja je obvestil zgolj o tem, da se je terjatev zmanjšala imetniku Banki X. d.d. ne pa pritožniku; izjava je tudi v skladu s tehniko, ki se je je posluževal upravitelj. Izraz "utesnitev" pomeni zmanjšanje terjatve Banke X. d.d. na eni strani in "prenos" posledično povečanje terjatve pritožnika kot poroka na drugi strani. Pritožniku ni jasno, zakaj se upravitelj in sodišče tako oklepata svoje razlage, ko pa je v ugovornem postopku podal povsem razumno pojasnilo, ki bi ga lahko enostavno sprejela; pritožnik je tisti, ki najbolje ve, kaj je mislil, četudi je to morda malo nerodno zapisal. 7. C., d.o.o. je na pritožbo odgovoril, da pritožba ni dovoljena, saj pritožnik nasprotuje izključno pravilnosti popravka posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 28.9.2023 pod zap. št. 23, ne nasprotuje pa sklepu o razdelitvi. Pritožnik ni ločitveni upnik, ki bi bil upravičen do poplačila iz te posebne razdelitvene mase in tega niti ne zatrjuje. Ugovore bo lahko uveljavljal zoper tisti posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev, ki bo izdelan pred razdelitvijo stečajne mase, pri delitvi katere bo upnik participiral. Tudi sicer je pritožba neutemeljena. Sodišče in upravitelj sta pravilno pritožnikovo vlogo z dne 13.3.202o upoštevala kot delni umik prijave terjatve, ki je nepreklicen in učinkuje z dnem sprejema. Navedba, kdo je terjatev plačal, v ničemer ne vpliva na veljavnost delnega umika, utesnitev prijave je jasna. Da bi se morala ta plačila upoštevati pod zap. št. 42, ni utemeljeno že iz razloga, ker pritožnik pritožbeni predlog izrecno omejuje le in zgolj na terjatev pod zap. št. 23. Tudi sicer je v zvezi s terjatvijo pod zap. št. 42 z vlogo z dne 10.1.2020 sodišče sam obvestil, da je ta v celoti prenehala, kar je bilo upoštevano že v posodobljenem končnem seznamu, zoper katerega pritožnik ni ugovarjal. 8. Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da pritožba ni utemeljena in se v celoti pridružuje navedbam upnika v odgovoru na pritožbo. Pritožnik je v izjavi z dne 13.3.2023 (tudi tu gre za očitno pomoten zapis in gre za izjavo z dne 13.3.2020) sam zapisal, da je sam novi upnik in da prijavo pod zap. št. 23 utesnjuje. V vlogi z dne 16.1.2023 pa je pritožnik navedel, da je njegova terjatev v celoti plačana. Vsak upnik lahko svobodno razpolaga s svojimi zahtevki, upravitelj in sodišče prve stopnje pa sta njegovo izjavo pravilno upoštevala.

9. V okviru sklepa o razdelitvi je dopusten tudi ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev (primerjaj tudi sklepa VSL Cst 660/2016 z dne 25.10.2016 in Cst 550/2015 z dne 30.9.2015). Upravitelj mora namreč pri vsaki razdelitvi pred izdelavo načrta razdelitve posodobiti seznam preizkušenih terjatev v skladu z 72. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (prvi odstavek 363. člena ZFPPIPP). Obravnavani stečajni postopek je obsežen, z več delitvami, zato je še toliko bolj logično, da se v postopku pravočasno in nemudoma poskrbi tudi za pravilnost vsakega posameznega posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki vsebuje aktualno stanje terjatev v času posamezne razdelitve oziroma v času predložitve načrta razdelitve. To namreč vpliva tako na poplačilo v tej delitvi, pred katero je bil pripravljen posodobljeni seznam preizkušenih terjatev, kot tudi na nadaljnje delitve. Čeprav tako pritožnik ne ugovarja zoper samo razdelitev, pa mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ugovor proti posodobljenemu seznamu preizkušeni terjatev. Zato je neutemeljena upnikova zahteva iz odgovora na pritožbo, da bi bilo treba pritožnikov ugovor zavreči. 10. Iz obvestila z dne 6.1.2020 (PD 907) je razvidno, da je pritožnik v I. točki tega obvestila obvestil sodišče in upravitelja, da je prevzel terjatve Banke X. d.d. pod zap. št. 23 in 24 na podlagi pogodbe o prodaji terjatev (ki jo je tudi predložil). Hkrati je pod točko II. tega obvestila pritožnik tudi navedel, da je njegova regresna in pogojna terjatev pod zap. št. 42 zaradi spremembe njegovega statusa v celoti prenehala. Nadalje je v vlogi z dne 13.3.2020 (PD 913), naslovljeni kot "Utesnitev prijave upnika" pritožnik (ki sebe imenuje novi stečajni upnik) navedel, da znaša skupni znesek, ki ga je kot porok prvotnemu upniku poravnal na račun terjatev pod zap. št. 23, 2.209.162,98 EUR, za kar utesnjuje svojo terjatev, zahteva pa plačilo preostanka terjatve.

11. Tudi višje sodišče, tako kot prej že sodišče prve stopnje, pa tudi upnik C., d.o.o. in upravitelj, ugotavlja, da so navedene izjave pritožnika povsem jasne in ne potrebujejo nobene razlage pa tudi kakšnih dodatnih pojasnil. Pritožnik je podal obvestilo, da je postal novi upnik terjatev pod zap. št. 23 in 24 in da utesnjuje prijavo terjatev pod zap. št. 23. Zakaj se je to odločil storiti in zakaj je umaknil prijavo pod zap. št. 42, se sodišča in upravitelja niti ne tiče in prav nobene podlage nista imela, da bi morda pritožnika pozivala na pojasnilo, ali se je pravilno odločil glede umikov, ali da njegove izjave ne bi upoštevala tako, kot je bila podana. Pravilno je namreč stališče, da stranka postopka samostojno razpolaga z zahtevki. Sodišče bi smelo intervenirati le v primeru, da bi ocenilo, da gre za nedovoljena razpolaganja v smislu tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopke zaradi insolventnosti), za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo in tega pritožnik niti ne uveljavlja.

12. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor pritožnika, pravilna, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbi B., d.o.o. - v stečaju**

13. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ob zavrnitvi ugovora tega upnika navedlo, da ne gre za položaj po 298.a členu ZFPPIPP. Pritožnik je v stečajnem postopku prijavil regresno terjatev v višini 1.937.241,91 EUR, ki je nastala zaradi plačila dolžnikovih terjatev v tej višini, terjatev pa je prerekal upnik C., d.o.o., in je bil v sklepu o preizkusu terjatev na vložitev tožbe za ugotovitev te terjatve napoten pritožnik, ki pa tožbe ni vložil. Ni pa pritožnik prijavil ločitvene pravice, ta pa ne izhaja niti iz vpisa v zemljiški knjigi. Pri tem je dolžnik postal lastnik te nepremičnine po začetku stečajnega postopka na podlagi tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ker ločitvena pravica pritožnika ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo, ne more nastati pravni položaj iz 298.a člena ZFPPIPP, zaradi nevpisa v zemljiško knjigo pa sodišče na tožbo za ugotovitev ločitvene pravice tudi ne bi napotilo nikogar drugega kot pritožnika. Terjatev pritožnika pa je prenehala zaradi nevložitve tožbe na podlagi četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP.

14. V pritožbi pritožnik navaja, da gre za položaj iz 298.a člena ZFPPIPP. Pritožnik je bil porok za terjatve Banke Y. d.d., sedaj C., d.o.o. do stečajnega dolžnika, in je bil preostanek neplačane terjatve upniku tudi priznan pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če ti terjatvi plača pritožnik. Terjatvi sta bili zavarovani s hipoteko. Na poroka, ki plača upnikovo terjatev, pa preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in lahko zahteva povračilo od dolžnika. S hipoteko zavarovana nepremičnina je na dolžnika prešla na podlagi sodbe, s čimer je nastala situacija iz tretjega odstavka 298.a člena ZFPPIPP in bi moral upravitelj ravnati v skladu s tem določilom in to upoštevati vsaj pri izdelavi posodobljenega seznama preizkušenih terjatev z dne 28.9.2023, na vložitev tožbe pa bi moral biti napoten upnik, ki je terjatev prerekal, prej nezavarovana terjatev pa je postala zavarovana. To bi moralo biti upoštevano v posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev in bi moral biti pritožnik udeležen pri delitvi te posebne razdelitvene mase. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati zakonito subrogacijo, za katero ni potrebe, da bi bila vpisana v zemljiški knjigi, saj pride do prenosa hipotek po samem zakonu.

15. Upnik C., d.o.o. je v odgovoru na pritožbo navedel, da jo je treba zavreči, saj ni dovoljena, podrejeno pa zavrniti zaradi neutemeljenosti. Pritožnik izpodbija le odločitev v točki I. o zavrnitvi njegovega ugovora, ne pa tudi same razdelitve. Zato nima pravovarstvenega interesa za pritožbo. Pritožnik ni vložil tožbe na ugotovitev prerekane regresne terjatve, zato je ta prenehala. Pritožnik tudi ni prijavil ločitvene pravice, ki tudi ne izhaja iz zemljiške knjige, v kateri bi morala vpisana hipoteka v njegovo korist. Ker je terjatev prenehala, tudi ne more obstajati hipoteka in pravica do poplačila iz te posebne razdelitvene mase. Vsekakor ne drži trditev, da pritožnikovo poplačilo naj ne bi bilo sporno, saj je bila njegova terjatev ravno zato prerekana, kar izhaja iz preizkusa terjatev. Zato tudi ni nastala situacija iz 298.a člena ZFPPIPP, saj v času izdaje sodbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena stečajnemu dolžniku, pritožnikova terjatev ni obstajala, tudi zaradi nevložitve tožbe za njeno ugotovitev, in se tudi ni mogla spremeniti v zavarovano terjatev. Tudi pritožnik priznava, da hipoteka v njegovo korist ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Z izbrisno tožbo oziroma sodbo se je le odstranila neveljavna vknjižba. Izbrisna tožba je bila v zemljiški knjigi zaznamovana že pred potekom roka za prijavo terjatev, zato bi moral pritožnik prijaviti tudi domnevno ločitveno pravico, česar pa ni storil; zato je ta, tudi če je obstajala, že prenehala. Stranske pravice, kot je tudi hipoteka, pa na plačnika preidejo le, kolikor niso potrebne za poplačilo upnika, v korist katerega je zaznamovana hipoteka, pritožnik pa bi bil lahko poplačan šele po popolnem poplačilu upnika C., d.o.o. 16. O pritožbi se je izjavil tudi upravitelj, ki se pridružuje odgovoru na pritožbo zgoraj navedenega upnika. Ne gre za položaj iz 298.a člena ZFPPIPP. Pritožnik niti ni dokazal plačil in so ta bila sporna, tožba, po kateri bi se to razčistilo, pa ni bila vložena in taka terjatev posledično preneha.

17. Tudi glede tega pritožnika velja, kar je glede pravnega interesa in dopustnosti pritožbe višje sodišče navedlo že glede prejšnjega pritožnika (glej 9. točko obrazložitve). Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da je pritožnik sicer res navedel, da izpodbija le odločitev iz I. točke izpodbijanega sklepa (o svojem ugovoru), ne pa tudi II. točke izreka. Vendar pa je iz same pritožbe, tako kot že iz ugovora (PD 1193), in pritožbenega predloga razvidno, da prereka tudi odločitev o razdelitvi, ki naj bi se morala nanašati tudi na njegovo terjatev.

18. Višje sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora. 298.a člen ZFPPIPP je namenjen le varovanju pravic tistih upnikov, katerih hipoteka je vknjižena v zemljiško knjigo, kar pa pritožnikova ni bila. Še več, terjatev pritožnika, ki naj bi nastala kot regresna terjatev poroka, ki je plačal dolžnikov dolg, je, tudi če je obstajala, prenehala, ker pritožnik ni vložil tožbe na ugotovitev terjatve, na katero je bil napoten (četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP). Njegova terjatev ni bila nesporna, v postopku preizkusa terjatev je bila prerekana. Na vložitev tožbe pa bi bil, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, napoten tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, le v primeru, da bi bila ločitvena pravica (hipoteka) vpisana v zemljiško knjigo, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje. Če pa terjatev ne obstaja (več), tudi ločitvena pravica ne more preiti na poroka, ki (delno) plača upnikovo terjatev.

19. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor pritožnika, pravilna pa je tudi odločitev o razdelitvi te posebne razdelitvene mase, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sodišče prve stopnje tu navede, da je ta seznam na r. št. 1159, kar pa je očitno pomota, saj se na tej r. št. nahaja vloga upnika D., d.o.o., medtem ko se upoštevni posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev v spisu nahaja kot r. št. oziroma procesno dejanje – PD 1189.