Jedro

Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.089,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka (II. točka izreka sodbe). Sklenilo je, da se ne dovoli sprememba tožbe tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka za znesek 14.281,70 EUR.

Zoper navedeno sodbo in sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdne stroške po sodni odmeri oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje skupaj z razširjenim zahtevkom. Navaja, da je tožena stranka tožečo stranko tožila zaradi neizplačanih plač, nadomestil regresa in odpravnin v zadevi pod opr. št. Pd 166/2007. Sodišče prve stopnje je v navedeni zadevi delno ugodilo tožbenemu zahtevku, delno pa ga zavrnilo in sicer za odškodnino za čas odpovednega roka in odpravnino. Pritožbeno sodišče je na pritožbi obeh pravdnih strank sodbo spremenilo tako, da ni ugotovilo nezakonitosti izredne odpovedi delavca. V predmetnem sporu pa je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek zavrnilo kot neutemeljen z obrazložitvijo, da manjka ena od temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost) in da toženka ni mogla kršiti obveznosti opravljanja dela v odpovednem roku, ker odpovednega roka ni bilo. Tožeča stranka je res navajala v tožbi, da bi tožena stranka morala v odpovednem roku dokončati že začeta dela in predvsem predati vso dokumentacijo ter da je delovno razmerje protipravno prekinila s podano izredno odpovedjo. Tožeča stranka je tudi navedla, da je zahtevala od tožene stranke, da opravi določena dela, ki jih je tožena stranka po lastnih navedbah (v sporu opr. št. Pd 166/2007) tudi izvedla. To pomeni, da med strankama ni sporno, ali bi morala tožena stranka v odpovednem roku opravljati dela, saj je bilo delo opravljeno. Pravni temelj zahtevka je, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po predaji dokumentacije, saj je delovno razmerje toženi stranki prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi. Tožena stranka je zatrdila, da je ročni popis meritev dostavila direktorju tožeče stranke v Tolminu, kar pa je direktor zaslišan kot stranka zanikal in zatrdil, da ni ničesar prejel. Tožeča stranka ocenjuje, da je imela zaradi nepredane dokumentacije izpad prihodkov v višini 9.000,00 EUR, vendar sodišče s sodbo (pravilno sklepom) ni dopustilo spremembe tožbe (v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala vrnitev zneskov, ki si jih je tožena stranka protipravno prilastila), ker bi se zadeva nedvomno zavlekla. Tožeča stranka vztraja pri enotnem obravnavanju, saj bi bilo smotrno razmerje med strankama enotno in dokončno urediti, izvajanje dokazov pa bi bilo potrebno tudi za prvotno tožbo, tako da se zadeva ne bi vlekla. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetnem sporu odškodninska tožba tožeče stranke temelji na trditvi o protipravnosti toženkinega ravnanja, ker ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (112. člen Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) ni spoštovala odpovednega roka, v katerem bi morala zaključiti dela in tožeči stranki predati dokumentacijo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR. S pravnomočno sodbo opr. št. Pd 166/2007 z dne 19. 12. 2008 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 330/2009 z dne 12. 11. 2009 je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved tožene stranke podana v skladu z zakonom in je bila tožeči stranki prisojena odškodnina za čas odpovednega roka in odpravnina.

Po določbi prvega odstavka 182. člena ZDR je delavec odškodninsko odgovoren delodajalcu, če na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo. Upoštevaje to določbo ter določbe Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001) o odškodninski odgovornosti, morajo biti za odškodninsko odgovornost delavca kumulativno podani vsi elementi odgovornosti, kot jih navaja že sodba sodišča prve stopnje: da gre za škodo delodajalca, povzročeno z nedopustnim ravnanjem delavca na delu ali v zvezi z delom, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter krivda delavca (namen ali huda malomarnost).

Tožeča stranka je odškodninsko odgovornost tožene stranke zmotno utemeljila s tem, da bi tožena stranka v odpovednem roku morala opravljati delo, kljub temu, da je bistvo izredne odpovedi delavca ali delodajalca v tem, da delovno razmerje preneha takoj, brez odpovednega roka. Ker je bilo s pravnomočno sodbo opr. št. Pdp 330/2009 ugotovljeno, da je bila izredna odpoved tožene stranke podana skladno z zakonskimi določili (112. člen ZDR), je sodišče prve stopnje s predmetno sodbo pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni mogla kršiti obveznosti opravljanja dela v času odpovednega roka, torej da ni ravnala protipravno. Ker manjka temeljni element odškodninske odgovornosti, to je protipravnost, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.

Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. V predmetnem sporu je tožeča stranka razširila tožbo po dveh letih od dneva vložitve in na podlagi drugega pravnega temelja (neopravičene obogatitve). Glede na to, da obravnava pravnega temelja – neopravičene obogatitve zahteva izvedbo drugačnega dokaznega postopka, predmetni tožbeni zahtevek pa je bil za razsojo že zrel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi obravnava razširjenega tožbenega zahtevka z drugačno pravno podlago nedvomno zavlekla dokazni postopek. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, zato spremembo tožbe pravilno ni dopustilo.

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in drugi odstavek 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).