Jedro

Jedro

Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo 2 utemeljuje z razlogi ekonomske narave in sicer revščino v Maroku in tožnikovo željo po delu v Evropi. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.

Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo 2 utemeljuje z razlogi ekonomske narave in sicer revščino v Maroku in tožnikovo željo po delu v Evropi. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.

Izrek

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

O izpodbijani odločbi

1.Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. v zvezi s prvo alinejo 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrnila tožnikovo drugo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka). Tožniku je določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ki začne teči z dnem izvršljivosti 1. točke izreka, v katerem mora zapustiti območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (2. točka izreka). Če tožnik v roku iz 2. točke izreka tega ne bo storil, bo s teh območij odstranjen (3. točka izreka). Toženka je tožniku določila tudi prepoved vstopa na območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, in sicer za obdobje enega leta, ki pa se ne bo izvršila, če bo ta območja zapustil v roku za prostovoljni odhod iz 2. točke izreka (4. točka izreka). Odločila je, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (5. točka izreka).

1.Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. v zvezi s prvo alinejo 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrnila tožnikovo drugo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka). Tožniku je določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ki začne teči z dnem izvršljivosti 1. točke izreka, v katerem mora zapustiti območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (2. točka izreka). Če tožnik v roku iz 2. točke izreka tega ne bo storil, bo s teh območij odstranjen (3. točka izreka). Toženka je tožniku določila tudi prepoved vstopa na območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, in sicer za obdobje enega leta, ki pa se ne bo izvršila, če bo ta območja zapustil v roku za prostovoljni odhod iz 2. točke izreka (4. točka izreka). Odločila je, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (5. točka izreka).

2.Toženka je ugotovila: (i) da je tožnik 6. 3. 2023 podal prvo prošnjo za mednarodno zaščito (v nadaljevanju Prošnja 1); (ii) da istovetnosti ni izkazal; (iii) da je 13. 3. 2023 samovoljno zapustil azilni dom; (iv) da je bil postopek s prvo prošnjo ustavljen 21. 3. 2023; (v) da je bil tožnik 13. 5. 2024 v skladu z Uredbo Dublin III¹ vrnjen iz Zvezne republike Nemčije v Slovenijo; (vi) da je tožnik 14. 5. 2024 vložil drugo prošnjo za mednarodno zaščito (v nadaljevanju Prošnja 2); (vii) da je v Prošnji 2 navedel, da je državljan Ljudske demokratične republike Alžirije, berberske narodnosti in krščanske veroizpovedi, da vojaškega roka ni služil, ni član kakšne politične stranke ali organizacije, ni prestajal zaporne kazni ali bil kaznovan, da je izvorno državo zapustil leta 2021 zaradi groženj s strani kriminalne združbe; da na odločitev v zvezi s Prošnjo 1 ni počakal, ker v Sloveniji ni dobil dela, zato je odšel v Italijo; (viii) da se je v Nemčiji in v Prošnji 1 predstavljal z drugačnimi podatki kot v Prošnji 2.

2.Toženka je ugotovila: (i) da je tožnik 6. 3. 2023 podal prvo prošnjo za mednarodno zaščito (v nadaljevanju Prošnja 1); (ii) da istovetnosti ni izkazal; (iii) da je 13. 3. 2023 samovoljno zapustil azilni dom; (iv) da je bil postopek s prvo prošnjo ustavljen 21. 3. 2023; (v) da je bil tožnik 13. 5. 2024 v skladu z Uredbo Dublin III vrnjen iz Zvezne republike Nem
0dije v Slovenijo; (vi) da je to
7enik 14. 5. 2024 vlo
7eil drugo pro1njo za mednarodno za1
0dito (v nadaljevanju Pro1nja 2); (vii) da je v Pro1nji 2 navedel, da je dr
7avljan Ljudske demokrati
0dne republike Al
7eirije, berberske narodnosti in kr1
0anske veroizpovedi, da voja1kega roka ni slu
7eil, ni
0dlan kak1ne politi
0dne stranke ali organizacije, ni prestajal zaporne kazni ali bil kaznovan, da je izvorno dr
7avo zapustil leta 2021 zaradi gro
7enj s strani kriminalne zdru
7ebe; da na odlo
0ditev v zvezi s Pro1njo 1 ni po
0dakal, ker v Sloveniji ni dobil dela, zato je od1el v Italijo; (viii) da se je v Nem
0diji in v Pro1nji 1 predstavljal z druga
0dnimi podatki kot v Pro1nji 2.

3.Toženka je povzela osebni razgovor, v katerem je v bistvenem povedal, da je rojen ... 2001 v kraju Constantine in državljan Ljudske demokratične republike Alžirije; da so ga iz Nemčije deponirali v Slovenijo in ga je bilo strah, da ga bodo vrnili v izvorno državo, zato je takrat izjavil, da je Alžirec, kljub temu, da v resnici prihaja iz Maroka; da so njegovi pravi osebni podatki A. A., rojen ... 2000 v Marakešu; da je podatke večkrat spreminjal zaradi bojazni pred deportacijo v njegovo izvorno državo, kjer nima nikogar; da je v Maroku delal leto dni kot frizer in slikopleskar; da ima v Maroku od sorodnikov samo babico; da je izvorno državo zapustil, ker v Maroku ni denarja, da bi človek lahko dostojno živel; da je delal leto dni in na koncu v celem letu zaslužil 1000 EUR, zaradi česar je zapustil Maroko; da je v Maroku tudi rasizem, ki je povezan z ekonomskim stanjem (če v Maroku nimaš denarja, si ničvreden, s teboj ravnajo kot s psom), zato je Maroko zasovražil in prišel v Evropo, da bi imel dobro prihodnost in pomagal babici. Po predočenju, da je v prošnji navedel, da je zapustil Maroko zaradi spora s kriminalno združbo, je pojasnil, da mu je v Nemčiji nek Alžirec narekoval, kaj naj govori, ko bo vrnjen v Slovenijo, in da mora reči, da je Alžirec, da ga ne bi vrnili v Maroko, kar pa si je vse izmislil. Tožnik je povedal, da je v resnici Maročan, da je ekonomski razlog edini razlog, zaradi katerega je zapustil Maroko. Prišel je sem zato, da bi delal in imel prihodnost. Ko je delal v Maroku, je zaslužil le toliko, da je lahko jedel, ničesar drugega si ni mogel privoščiti. Ko je odšel iz Maroka je bila njegov cilj Evropa z namenom, da bi delal in zaslužil. Povedal je še, da je po vložitvi Prošnje 1 zapustil Slovenijo, ker je odšel z znancem na obisk v Italijo, sedaj pa bo tukaj počakal in počakal, če se bo zaposlil in ustalil., Če bi se vrnil v Maroko meni, da ne bi mogel normalno živeti, ker je stanje zelo slabo, ljudje živijo v revščini, še posebej mladi. Od Slovenije pričakuje, da bi ga rešila revščine, da bi se tukaj izobraževal in delal.

3.To
7enka je povzela osebni razgovor, v katerem je v bistvenem povedal, da je rojen ... 2001 v kraju Constantine in dr
7avljan Ljudske demokrati
0dne republike Al
7eirije; da so ga iz Nem
0dije deponirali v Slovenijo in ga je bilo strah, da ga bodo vrnili v izvorno dr
7avo, zato je takrat izjavil, da je Al
7eirec, kljub temu, da v resnici prihaja iz Maroka; da so njegovi pravi osebni podatki A. A., rojen ... 2000 v Marake1u; da je podatke ve
0dkrat spreminjal zaradi bojazni pred deportacijo v njegovo izvorno dr
7avo, kjer nima nikogar; da je v Maroku delal leto dni kot frizer in slikopleskar; da ima v Maroku od sorodnikov samo babico; da je izvorno dr
7avo zapustil, ker v Maroku ni denarja, da bi
0dlovek lahko dostojno
7eivel; da je delal leto dni in na koncu v celem letu zaslu
7eil 1000 EUR, zaradi
0derga je zapustil Maroko; da je v Maroku tudi rasizem, ki je povezan z ekonomskim stanjem (
0de v Maroku nima
61 denarja, si ni
0dvreden, s teboj ravnajo kot s psom), zato je Maroko zasovra
7eil in pri1el v Evropo, da bi imel dobro prihodnost in pomagal babici. Po predo
0denju, da je v pro1nji navedel, da je zapustil Maroko zaradi spora s kriminalno zdru
7ebo, je pojasnil, da mu je v Nem
0diji nek Al
7eirec narekoval, kaj naj govori, ko bo vrnjen v Slovenijo, in da mora re
0di, da je Al
7eirec, da ga ne bi vrnili v Maroko, kar pa si je vse izmislil. To
7nik je povedal, da je v resnici Maro
0dan, da je ekonomski razlog edini razlog, zaradi katerega je zapustil Maroko. Pri1el je sem zato, da bi delal in imel prihodnost. Ko je delal v Maroku, je zaslu
7eil le toliko, da je lahko jedel, ni
0desar drugega si ni mogel privo1iti. Ko je od1el iz Maroka je bila njegov cilj Evropa z namenom, da bi delal in zaslu
7eil. Povedal je
61e, da je po vlo
7eiti Pro1nje 1 zapustil Slovenijo, ker je od1el z znancem na obisk v Italijo, sedaj pa bo tukaj po
0dakal in po
0dakal,
0de se bo zaposlil in ustalil.,
0de bi se vrnil v Maroko meni, da ne bi mogel normalno
7eiveti, ker je stanje zelo slabo, ljudje
7eivijo v rev1
0dini, 1e posebej mladi. Od Slovenije pri
0dakuje, da bi ga re1ila rev1
0dine, da bi se tukaj izobra
7eval in delal.

4.To
7enka je po ugotovitvi, da to
7nik vlaga Pro1njo 2 zaradi rev1
0dine, saj jo vlaga zato, ker v Maroku ni mo
0d zaslu
7eiti toliko, da bi
0dlovek lahko dostojno
7eivel, Pro1njo 2 1tela za o
0ditno neutemeljeno. Ugotovila je, da je to
7nik navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravi
0denosti do mednarodne za1
0dite in ker to
7nikova
7elja po delu v Evropi ne more biti obravnavana v okviru mednarodne za1
0dite, ker ne predstavlja utemeljenega razloga za priznanje ene ali druge oblike mednarodne za1
0dite. Pojasnila je, da se v postopkih priznanja mednarodne za1
0dite ugotavlja in presoja ogro
7eenost posameznika (prosilca) v izvorni dr
7avi zaradi preganjanja, na podlagi enega izmed razlogov, ki so dolo
0deni v
7enevski konvenciji in ZMZ-1 in sicer na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, politi
0dnega prepri
0danja ali pripadnosti posebni dru
7beni skupini. To
7enka je izpostavila, da je to
7nik, ki se mu v Maroku ni ni
0d konkretnega zgodilo, od1el zaradi
7elje po delu in slabega ekonomskega stanja,
0derga pa ne gre povezati s preganjanjem. Predstavljene te
7eave to
7nika po oceni to
7enke niso tak1ne narave, da bi predstavljale trajno in sistemati
0dno kr1enja
0dlovekovih pravic. Pojasnila je, da institut mednarodne za1
0dite ni namenjen re1evanju socialnih, dru
7inskih in ekonomskih stisk oziroma
7elja posameznikov, ki nimajo povezave z razlogi, dolo
0denimi v
7enevski konvenciji. To
7enka je ugotovila, da je to
7nik zapustil izvorno dr
7avo samo zaradi lastne
7elje po delu v Evropi, ki pa po oceni to
7enke ne predstavlja razloga za priznanje subsidiarne za1
0dite. To
7enka je ugotovila, da to
7nik ni izkazal vzro
0dne zveze, dolo
0dene v osmem odstavku 27.
0lena ZMZ-1, da bi bilo mo
7no govoriti o dejanskem zakonsko dolo
0denem obstoju preganjanja, to
7nikovih te
7av po oceni to
7enke ni mo
7no povezati z navedenimi elementi preganjanja, ravno tako pa tudi institut mednarodne za1
0dite ni namenjen njihovemu re1evanju. Zaradi tega je to
7enka to
7nikove navedbe ocenila kot nepomembne za presojo upravi
0denosti do mednarodne za1
0dite in Pro1njo zavrnila kot o
0ditno neutemeljeno na podlagi prve alineje 52.
0lena ZMZ-1.

4.Toženka je po ugotovitvi, da tožnik vlaga Prošnjo 2 zaradi revščine, saj jo vlaga zato, ker v Maroku ni moč zaslužiti toliko, da bi človek lahko dostojno živel, Prošnjo 2 štela za očitno neutemeljeno. Ugotovila je, da je tožnik navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in ker tožnikova želja po delu v Evropi ne more biti obravnavana v okviru mednarodne zaščite, ker ne predstavlja utemeljenega razloga za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Pojasnila je, da se v postopkih priznanja mednarodne zaščite ugotavlja in presoja ogroženost posameznika (prosilca) v izvorni državi zaradi preganjanja, na podlagi enega izmed razlogov, ki so določeni v Ženevski konvenciji in ZMZ-1 in sicer na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Toženka je izpostavila, da je tožnik, ki se mu v Maroku ni nič konkretnega zgodilo, odšel zaradi želje po delu in slabega ekonomskega stanja, česar pa ne gre povezati s preganjanjem. Predstavljene težave tožnika po oceni toženke niso takšne narave, da bi predstavljale trajno in sistematično kršenja človekovih pravic. Pojasnila je, da institut mednarodne zaščite ni namenjen reševanju socialnih, družinskih in ekonomskih stisk oziroma želja posameznikov, ki nimajo povezave z razlogi, določenimi v Ženevski konvenciji. Toženka je ugotovila, da je tožnik zapustil izvorno državo samo zaradi lastne želje po delu v Evropi, ki pa po oceni toženke ne predstavlja razloga za priznanje subsidiarne zaščite. Toženka je ugotovila, da tožnik ni izkazal vzročne zveze, določene v osmem odstavku 27. člena ZMZ-1, da bi bilo mogoče govoriti o dejanskem zakonsko določenem obstoju preganjanja, tožnikovih težav po oceni toženke ni mogoče povezati z navedenimi elementi preganjanja, ravno tako pa tudi institut mednarodne zaščite ni namenjen njihovemu reševanju. Zaradi tega je toženka tožnikove navedbe ocenila kot nepomembne za presojo upravičenosti do mednarodne zaščite in Prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno na podlagi prve alineje 52. člena ZMZ-1.

5.Iz obrazlo
7eitve izpodbijane odlo
0dbe 1e izhaja, da je to
7enka na podlagi desetega odstavka 49.
0lena ZMZ-1 dolo
0dila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ker ni zaznala okoli
61
0din, ki bi utemeljevale dolo
0ditev dalj1ega roka. To
7enka je na podlagi trinajstega odstavka 49.
0lena ZMZ-1 upo1tevajo
0d, da ni izkazano, da bi to
7nik imel veljavni pravni naslov za zakonito bivanje v Republiki Sloveniji, odlo
0dila, da se to
7nika v primeru, da ne bo zapustil obmo
0dja Republike Slovenije ter dr
7av članic Evropske unije in dr
7av pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v 10 dnevnem roku, odstrani. To
7enka je to
7niku dolo
0dila prepoved vstopa na obmo
0dje Republike Slovenije ter dr
7av članic Evropske unije in dr
7av pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 za obdobje enega leta, ki pa se ne izvr1i,
0de to
7nik zapusti ta obmo
0dja v roku, dolo
0denem za prostovoljni odhod iz 2. to
0dke izreka izpodbijane odlo
0dbe.

5.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je toženka na podlagi desetega odstavka 49. člena ZMZ-1 določila 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ker ni zaznala okoliščin, ki bi utemeljevale določitev daljšega roka. Toženka je na podlagi trinajstega odstavka 49. člena ZMZ-1 upoštevajoč, da ni izkazano, da bi tožnik imel veljavni pravni naslov za zakonito bivanje v Republiki Sloveniji, odločila, da se tožnika v primeru, da ne bo zapustil območja Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v 10 dnevnem roku, odstrani. Toženka je tožniku določila prepoved vstopa na območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 za obdobje enega leta, ki pa se ne izvrši, če tožnik zapusti ta območja v roku, določenem za prostovoljni odhod iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

Povzetek navedb to
7nika

Povzetek navedb tožnika

6.Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava odpravi in vrne toženki v ponoven postopek.

6.To
7nik predlaga, da sodi
61
0de izpodbijano odlo
0dbo zaradi bistvene kr1itve dolo
0db postopka in napa
0dne ugotovitve dejanskega stanja in posledi
0dno napa
0dne uporabe materialnega prava odpravi in vrne to
7enki v ponoven postopek.

7.Navaja, da je v postopku navajal sistemske te
7eave v Maroku, v mislih je imel zlasti korupcijo. S sklicevanjem na 43.
0len Direktive 2013/32 EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 navaja, da mora organ, ki obravnava pro1njo za mednarodno za1
0dito, to vsebinsko prou
0diti in se izjasniti o razlogih. Korupcija je lahko razlog za podelitev subsidiarne za1
0dite,
0dera pa to
7enka ni ugotavljala, kar predstavlja bistveno kr1itev dolo
0db postopka. Meni, da bi morala to
7enka pridobiti informacije o izvorni dr
7avi. Navaja, da je zlasti pomembno dejstvo, da je to
7nik bolan in o
0ditno potrebuje zdravstveno oskrbo, ki je v svoji dr
7avi ne dobi. Meni, da odlo
0dba tudi ne vsebuje obrazlo
7eitve o neutemeljenosti oziroma utemeljenosti okoli
61
0din za subsidiarno za1
0dito, zato je ni mo
7no preizkusiti.

7.Navaja, da je v postopku navajal sistemske težave v Maroku, v mislih je imel zlasti korupcijo. S sklicevanjem na 43. člen Direktive 2013/32 EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 navaja, da mora organ, ki obravnava prošnjo za mednarodno zaščito, to vsebinsko proučiti in se izjasniti o razlogih. Korupcija je lahko razlog za podelitev subsidiarne zaščite, česar pa toženka ni ugotavljala, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Meni, da bi morala toženka pridobiti informacije o izvorni državi. Navaja, da je zlasti pomembno dejstvo, da je tožnik bolan in očitno potrebuje zdravstveno oskrbo, ki je v svoji državi ne dobi. Meni, da odločba tudi ne vsebuje obrazložitve o neutemeljenosti oziroma utemeljenosti okoliščin za subsidiarno zaščito, zato je ni mogoče preizkusiti.

Povzetek navedb toženke

Povzetek navedb to
7enke

8.V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Poudarja, da tožnik v postopku ni omenil sistemskih težav v Maroku, korupcije in zdravstvenih težav, zato je treba navedbe zavrniti kot tožbeno novoto in jih v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Toženka ponavlja, da je tožnikov glavni razlog za odhod iz države in vložitev Prošnje 2 za mednarodno zaščito njegova želja po delu v Evropi in boljši prihodnosti, zato tožnik bil v primeru vrnitve v izvorno državo ne bi bil soočen z resno škodo ali da bi bilo njegovo življenje kakorkoli ogroženo v smislu mednarodne zaščite. Ponovno izpostavlja, da je tožnik na osebnem razgovoru povedal, da si želi od Slovenije samo to, da ga reši revščine, čemur pa institut mednarodne zaščite, kot že poudarjeno, ni namenjen.

8.V odgovoru na to
7bo se to
7enka sklicuje na obrazlo
7eitev izpodbijane odlo
0dbe in predlaga zavrnitev to
7be. Poudarja, da to
7nik v postopku ni omenil sistemskih te
7eav v Maroku, korupcije in zdravstvenih te
7av, zato je treba navedbe zavrniti kot to
7beno novoto in jih v postopku upravnega spora ni dopustno upo1tevati. To
7enka ponavlja, da je to
7nikov glavni razlog za odhod iz dr
7ave in vlo
7eitev Pro1nje 2 za mednarodno za1
0dito njegova
7elja po delu v Evropi in bolj1i prihodnosti, zato to
7nik bil v primeru vrnitve v izvorno dr
7avo ne bi bil soo
0den z resno 1kodo ali da bi bilo njegovo
7ivljenje kakorkoli ogro
7eno v smislu mednarodne za1
0dite. Ponovno izpostavlja, da je to
7nik na osebnem razgovoru povedal, da si
7eli od Slovenije samo to, da ga re1i rev1
0dine,
0demu pa institut mednarodne za1
0dite, kot
7e poudarjeno, ni namenjen.

O sodni presoji

O sodni presoji

9.Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo vse predlagane dokaze in sicer: prebralo listine, ki so v sodnem spisu označene kot priloga A1, A2, B1, štelo za prebrane vse listine spisa toženke št. 2142-1164/2023 ter tožnika zaslišalo.

9.Sodi
61
0de je v dokaznem postopku izvedlo vse predlagane dokaze in sicer: prebralo listine, ki so v sodnem spisu ozna
0dene kot priloga A1, A2, B1, 1telo za prebrane vse listine spisa to
7enke 1t. 2142-1164/2023 ter to
7nika zasli1alo.

To
7ba ni utemeljena.

Tožba ni utemeljena.

10.Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

10.Po presoji sodi
61
0da je to
7enka pravilno ugotovila, da to
7nik ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne za1
0dite, zato se sodi
61
0de na podlagi drugega odstavka 71.
0lena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odlo
0dbe.

11.S prošnjo za mednarodno zaščito je izražen zahtevek prosilca, o katerem mora organ odločiti, pri tem pa izjava prosilca v prošnji opredeljuje okvir odločanja upravnega organa. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je razvidno, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani s prosilčevimi navedbami.² Organ o prošnji za mednarodno zaščito namreč odloča v okviru izjave prosilca (prvi odstavek 125. člena v zvezi z drugim odstavkom 207. člena ZUP), ki mora navesti vsa dejstva in okoliščine v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo (26. - 28. člen ZMZ-1 in prvi odstavek 140. člena ZUP) in za utemeljitev svojih navedb predložiti vso dokumentacijo in vse razpoložljive dokaze (drugi odstavek 21. člena ZMZ-1). Vrhovno sodišče RS je sprejelo stališče, da se predpostavlja prosilčevo aktivno ravnanje, torej njegova obveznost, da sodeluje z organom.³

11.S pro1njo za mednarodno za1
0dito je izra
7een zahtevek prosilca, o katerem mora organ odlo
0diti, pri tem pa izjava prosilca v pro1nji opredeljuje okvir odlo
0danja upravnega organa. Iz sodne prakse Vrhovnega sodi1
0da Republike Slovenije je razvidno, da sta okvir in vsebina upo1tevanih okoli
61
0din, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje pro1nje za mednarodno za1
0dito, definirani s prosil
0devimi navedbami.² Organ o pro1nji za mednarodno za1
0dito namre
0d odlo
0da v okviru izjave prosilca (prvi odstavek 125.
0lena v zvezi z drugim odstavkom 207.
0lena ZUP), ki mora navesti vsa dejstva in okoli
61
0dine v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno 1kodo (26. - 28.
0len ZMZ-1 in prvi odstavek 140.
0lena ZUP) in za utemeljitev svojih navedb predlo
7iti vso dokumentacijo in vse razpolo
7ljive dokaze (drugi odstavek 21.
0lena ZMZ-1). Vrhovno sodi1
0de RS je sprejelo stali
61
0de, da se predpostavlja prosil
0devo aktivno ravnanje, torej njegova obveznost, da sodeluje z organom.³

12.Prosilcu se prizna mednarodna za1
0dita v obliki statusa begunca ali statusa subsidiarne za1
0dite,
0de zatrjuje in izka
7ee, da v njegovem primeru obstojijo zakonsko dolo
0deni pogoji za to priznanje (26. do 28.
0len ZMZ-1). Status begunca se prizna dr
7avljanu tretje dr
7ave, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti dolo
0deni rasi ali etni
0dni skupini, dolo
0deni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni dru
7beni skupini ali politi
0dnemu prepri
0danju, nahaja zunaj dr
7ave, katere dr
7avljan je, in ne more ali zaradi takega strahu no
0de u
7eivati varstva te dr
7ave, ali osebi brez dr
7avljanstva, ki se nahaja zunaj dr
7ave, kjer je imela obi
0dajno bivali
61
0de, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali no
0de vrniti v to dr
7avo,
0de ne obstajajo izklju
0ditveni razlogi iz prvega odstavka 31.
0lena ZMZ-1 (drugi odstavek 20.
0lena ZMZ-1). Za priznanje statusa begunca mora prosilec torej izkazati, da v njegovem primeru obstoji eden izmed zakonsko dolo
0denih razlogov preganjanja iz 27.
0lena ZMZ-1 in da imajo zatrjevana dejanja preganjanja hkrati lastnosti, kot jih dolo
0da 26.
0len ZMZ-1. Status subsidiarne za1
0dite pa se prizna dr
7avljanu tretje dr
7ave ali osebi brez dr
7avljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca,
0de obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno dr
7avo ali dr
7avo zadnjega obi
0dajnega bivali
61
0da,
0de gre za osebo brez dr
7avljanstva, soo
0den z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno 1kodo, kot jo dolo
0da 28.
0len ZMZ-1, in
0de ne obstajajo izklju
0ditveni razlogi iz drugega odstavka 31.
0lena ZMZ-1. Katera dejanja zajema pojem resne 1kode, ki je pogoj za priznanje statusa subsidiarne za1
0dite, dolo
0a 28.
0len ZMZ-1.

12.Prosilcu se prizna mednarodna zaščita v obliki statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, če zatrjuje in izkaže, da v njegovem primeru obstojijo zakonsko določeni pogoji za to priznanje (26. do 28. člen ZMZ-1). Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi iz prvega odstavka 31. člen ZMZ-1 (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1). Za priznanje statusa begunca mora prosilec torej izkazati, da v njegovem primeru obstoji eden izmed zakonsko določenih razlogov preganjanja iz 27. člena ZMZ-1 in da imajo zatrjevana dejanja preganjanja hkrati lastnosti, kot jih določa 26. člen ZMZ-1. Status subsidiarne zaščite pa se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ-1, in če ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 31. člena ZMZ-1. Katera dejanja zajema pojem resne škode, ki je pogoj za priznanje statusa subsidiarne zaščite, določa 28. člen ZMZ-1.

13.Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito pristojni organ upošteva in obravnava vse elemente oziroma dokazna sredstva, našteta v prvem odstavku 23. člena ZMZ-1. V zvezi z obravnavanjem dejstev in okoliščin je tudi skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) za predložitev dokazov v postopku priznanja mednarodne zaščite primarno odgovoren prosilec, na državi pa je, da ovrže dvome o njihovi avtentičnosti.⁴ Hkrati pa so tudi državni organi dolžni prevzeti pobudo pri pridobivanju objektivnih in zanesljivih informacij o razmerah v državah in utemeljenosti prošenj za mednarodno zaščito.⁵ Načelo nevračanja posamezniku namreč zagotavlja pravico dostopa do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem pristojni organ presodi, ali bi bilo z odstranitvijo, izgonom ali izročitvijo prosilca to načelo lahko kršeno.⁶ Tudi z vidika pravil dokaznega bremena ESČP v zvezi z 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), ki po stališču Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) ustreza 15.b členu (Kvalifikacijske) Direktive 2004/83/ES⁷ in zato ustreza tudi drugi alineji 28. člena ZMZ-1 velja, da je v načelu odgovornost prosilca, da predloži ustrezne dokaze, da obstaja resno tveganje za kršitev 3. člena EKČP, in šele če so takšni dokazi v postopku predloženi, se dokazno breme prevali na državo, da ovrže vsak dvom glede omenjenega tveganja.⁸

13.Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno za1
0dito pristojni organ upo1teva in obravnava vse elemente oziroma dokazna sredstva, na1teta v prvem odstavku 23.
0lena ZMZ-1. V zvezi z obravnavanjem dejstev in okoli
61
0din je tudi skladno s sodno prakso Evropskega sodi1
0da za
0dlovekove pravice (v nadaljevanju ES
0dp) za predlo
7itev dokazov v postopku priznanja mednarodne za1
0dite primarno odgovoren prosilec, na dr
7avi pa je, da ovr
7ee dvome o njihovi avtenti
0dnosti.⁴ Hkrati pa so tudi dr
7avni organi dol
7eni prevzeti pobudo pri pridobivanju objektivnih in zanesljivih informacij o razmerah v dr
7avah in utemeljenosti pro1enj za mednarodno za1
0dito.⁵ Na
0delo nevra
0danja posamezniku namre
0d zagotavlja pravico dostopa do po1tnega in u
0dinkovitega postopka, v katerem pristojni organ presodi, ali bi bilo z odstranitvijo, izgonom ali izro
0ditvijo prosilca to na
0delo lahko kr1eno.⁶ Tudi z vidika pravil dokaznega bremena ES
0dp v zvezi z 3.
0lenom Evropske konvencije o
0dlovekovih pravicah (v nadaljevanju EK
0dp), ki po stali
61
0du Sodi1
0da Evropske unije (v nadaljevanju SEU) ustreza 15.b
0lenu (Kvalifikacijske) Direktive 2004/83/ES⁷ in zato ustreza tudi drugi alineji 28.
0lena ZMZ-1 velja, da je v na
0delu odgovornost prosilca, da predlo
7i ustrezne dokaze, da obstaja resno tveganje za kr
61itev 3.
0lena EK
0dp, in
6ele
0de so tak1ni dokazi v postopku predlo
7eni, se dokazno breme prevali na dr
7avo, da ovr
7ee vsak dvom glede omenjenega tveganja.⁸

14.Ob upoštevanju povzete materialnopravne podlage, izpodbijana odločba pravilno temelji na prvi alineji 52. člena ZMZ-1, na podlagi katere se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu.

15.Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo 2 utemeljuje z razlogi ekonomske narave in sicer revščino v Maroku in tožnikovo željo po delu v Evropi. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji, da je tožnik imel dostop do trga dela in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini. Teh ugotovitev toženke tožnik v tožbi v bistvenem niti ne prereka in tudi v tožbi (le) ponavlja in povzema tožnikovo izjavo iz osebnega razgovora, ki pa razlogov preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1 in lastnosti, kot jih določa 26. člen ZMZ-1, ne dokazuje, kar vse je pravilno ugotovila toženka. Pri tem tožnik niti ne navede, da in zakaj bi bilo treba te navedbe presoditi drugače, kot je to v izpodbijani odločbi storila toženka. Ta se je do njih opredelila in pravilno presodila, da slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca same po sebi še niso razlog za priznanje mednarodne zaščite. Škoda, kakršno zatrjuje tožnik, tudi po presoji sodišča torej ne zadostuje za obstoj resne škode, kakršna je opredeljena v 28. členu ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode.⁹ Glede na navedeno tožnik z vztrajanjem pri istih navedbah ne more doseči drugačne odločitve glede statusa mednarodne zaščite.

16.Tožeča stranka je na poziv v okviru materialno procesnega vodstva umaknila tožbene navedbe v zvezi s konceptom varne izvorne države.

17.Nedokazane in zato neutemeljene so tožbene navedbe, da naj bi tožnik v postopku navajal sistemske težave v Maroku, zlasti korupcijo. Iz Prošnje 2 (ki je predmet presoje v tem upravnem sporu) je namreč razvidno, da je tožnikov razlog za vložitev mednarodne zaščite in odhod izključno ekonomski (revščina v Maroku) in želja po delo v Evropi. Tožnik je pri teh navedbah dosleden in jih ni spreminjal in jih zaslišan na glavni obravnavi tudi izrecno potrdi. Sodišče ug0tavlja, da ne drži navedbe, da naj bi tožnik v postopku navajal sistemske težave v Maroku, zlasti korupcijo. Posledično ni utemeljen niti tožbeni očitek, da naj bi toženka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni ugotavljala ali je korupcija lahko razlog za podelitev subsidiarne zaščite, ker tega tožnik v postopku sploh ni zatrjeval.

18.Nedokazana in zato neutemeljena je tudi tožbena navedba, da naj bi bil tožnik bolan in očitno potreboval zdravstveno oskrbo, ki naj je v svoji državi naj ne bi dobil. Sodišče ugotavlja, da gre pri tej navedbi za novo dejstvo v smislu določbe 52. člena ZUS-1 prvič navedeno v tožbi, ki pa ga tožnik zaslišan izrecno celo zanika, saj pove, da zdravstvenih težave nima. Sodišče poudarja, da tožnikovo nestrinjanje z izpodbijano odločbo ne pomeni, da je izpodbijana odločba nezakonita in tožba utemeljena.

19.Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izdana izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Uredba (EU) št. 604/2013 s 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva

2Vrhovno sodišče RS, sodba I Up 322/2016 z dne 22. 2. 2017, 8. točka obrazložitve.

3Vrhovno sodišče RS, sodba I Up 173/2018 z dne 5. 2. 2019, 25. točka obrazložitve.

4Zagorc, Stare, Razlaga instituta subsidiarne zaščite v evropskem azilnem sistemu, Pravnik št. 11-12/2019, stran 797 v zvezi z opombo 26.

5Ibidem, stran 798 v zvezi z opombo 27.

6Glej 25. uvodno izjavo Procesne direktive II. Primerjaj tudi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-189/14-13, Up-663/14 (26. točka).

7Sodba SEU v zadevi C-465/07 z dne 17. 2. 2009, Elgafaji, 28. točka obrazložitve.

8Sodba ESČP v zadevi N.A. proti Združenemu kraljestvu, 111. točka obrazložitve .

9Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Up 140/20024 z dne 12. junij 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 52, 52-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.