Jedro

Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v 1. točki izreka predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, v 2. točki izreka pa je zavrglo tudi pritožbo tožeče stranke z dne 3.11.1999 zoper sklep sodišča pod isto opr. št. z dne 18.10.1999. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Odločitev v 1. točki izreka je v nasprotju s 3. odstavkom 19. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 120. člena ZPP in 363. členom ZPP.

Nepravilna pa je odločitev tudi v 2. točki izreka, saj je prvostopno sodišče določbo 3. odstavka 19. člena ZPP in 363. člena ZPP uporabilo nepravilno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbo, da je odločitev izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka, ko je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot nedovoljen po 1. odstavku 120. člena ZPP, nepravilna. Izpodbijana odločba namreč nima prav, da zoper sklep, s katerim se okrožno sodišče izreče, da ni stvarno pristojno ni pritožbe po 3. odstavku 19. člena ZPP. Določilo 3. odstavka 19. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru, če se okrožno sodišče izreče za stvarno pristojno, ne pa v primeru obratne odločitve, to je, izreka o stvarni nepristojnosti. Zato je potrebno uporabiti 1. odstavek 363. člena ZPP, ki določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje vedno dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Ker je tako zoper odločitev prvostopnega sodišča v sklepu z dne 18.10.1999 (red. št. 8) pritožba dovoljena, bi moralo prvostopno sodišče meritorno obravnavati predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki se nanaša na prepozno pritožbo zoper navedeni sklep (z dne 18.10.1999). Prvostopno sodišče bi moralo tako postopati po 2. odstavku 120. člena ZPP, ne pa, da je (nepravilno) predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavrglo. Zaradi kršitve zgoraj omenjene določbe ZPP je izpodbijani sklep v 1. točki izreka nepravilen.

Prvostopno sodišče je tudi nepravilno zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 3.11.1999 (2. točka izreka), ker naj bi bila ta nedovoljena po 3. odstavku 19. člena ZPP. Pritožba tožeče stranke zoper sklep sodišča z dne 18.10.1999 je sicer lahko prepozna, ni pa nedovoljena, saj je zoper ta sklep nasprotno po 1. odstavku 363. člena ZPP pritožba dovoljena. Kot je bilo zgoraj že obrazloženo je uporaba določila 3. odstavka 19. člena ZPP v tem primeru nepravilna.

Zatrjevane kršitve postopka, ki jih uveljavlja pritožba, so tako podane. Zato je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep v celoti razveljaviti v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ter zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Prvostopno sodišče bo moralo v novem postopku meritorno odločati o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, od te odločitve pa bo odvisna tudi odločitev, ali je pritožba tožeče stranke pravočasna ali ne.

Pravilno pa opozarja pritožba tudi, da je izdani sklep z dne 18.10.1999 (na red. št. 8), s katerim se je izreklo prvostopno sodišče, da ni stvarno pristojno, v celoti nezakonit. Prvostopno sodišče namreč pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da je tožeča stranka poleg zahtevka na odpoved najemne pogodbe uveljavljala zoper toženo stranko še plačilo odškodnine v znesku 2.100.000,00 SIT, niti ni upoštevalo pravnega mnenja, sprejetega na obči seji Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999, ki izrecno določa, da je tudi v primeru sporov iz najemnega razmerja po 4. točki 2. odstavka 30. člena ZPP pristojno za sojenje okrožno sodišče, če so izpolnjena merila iz 1. odstavka 481. člena ZPP, ker gre za gospodarski spor. Nadalje tudi ni upoštevalo 2. odstavka 19. člena ZPP, ki izrecno določa, da se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno pristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le še ob predhodnem preizkusu tožbe, saj ni šlo za primer ugovora tožene stranke o stvarni nepristojnosti prvostopnega sodišča. Kot je bilo zgoraj že povedano, pa je v tem sklepu nepravilno naveden tudi pravni pouk, saj ne upošteva določbe 1. odstavka 363. člena ZPP. Nezakonitost omenjenega sklepa sicer ne more vplivati na odločitev o predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki se presoja po določilih 116. do vključno 121. člena ZPP/99. Vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča prav, da je okrožno sodišče, eventualno pa tudi okrajno sodišče, v kolikor mu bo zadeva odstopljena, z omenjenimi nezakonitostmi prvega sklepa z dne 18.10.1999 seznanjeno.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zaradi razveljavitve pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99).