Jedro

Ustava RS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.

Sodišču prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati, ker je ugotovilo, da je A. A. jasno in nedvoumno privolil v zdravljenje na oddelku.

Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe A. A. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo A. A. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr pa je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zaradi sprejema osebe A. A. na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru ustavilo, ker je oseba jasno in nedvoumno privolila v zadržanje.

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil odvetnik B. B., ki je bil zadržani osebi postavljen po uradni dolžnosti. Uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da odpusti A. A. iz oddelka pod posebnim nadzorom v UPK1 , predlagatelju pa naloži stroške predmetnega postopka.

3.Trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP2 , ker iz sklepa z dne 19. 6. 2025 izhaja, da ima A. A. demenco in je situacijsko neorientiran, kar iz dokumentacije ne izhaja. Poleg tega A. A. ob podpisu soglasja ni oziroma ni mogel razumeti pomena in posledic podanega soglasja. Bil je pod vplivom zdravil. Njegova duševna motnja je jasno diagnosticirana in kombinirana z uporabo več različnih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Zato sodišče njegove izjave ne bi smelo upoštevati. Presojati bi moralo, ali so pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr3 podani. Zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom pomeni skrajen poseg v osebnostne pravice posameznika, zato mora biti ukrep utemeljen s strogo presojo. Sodišče pa v konkretnem primeru ni izvedlo individualne obravnave, kot to zahteva 3. člen ZDZdr. S tem je naslovno sodišče kršilo 19. člen Ustave.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ustava RS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.

6.Sodišče prve stopnje je začelo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih potem, ko je prejelo obvestilo direktorja UPK o sprejemu osebe A. A. v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. V prvem odstavku 61. člena ZDZdr je namreč določeno, da sodišče postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. V skladu z navedenim členom je sodišče prve stopnje tudi ravnalo in s sklepom z dne 19. 6. 2025 postopek uvedlo, postavilo izvedenko in določilo odvetnika. Pritožba pravilno opozarja na napačen prepis razlogov iz obvestila direktorja UPK v obrazložitev sklepa, ne zanika pa, da je šlo za nujen primer, in tudi ne, da A. A. ni dal privolitve za zdravljenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-14 ni podana, saj je šlo v sklepu z dne 19. 6. 2025 za očitno pomoto, o podanih razlogih, ki utemeljujejo sprejem na zdravljenje brez privolitve, pa je sodišče moralo presojati v nadaljevanju. V izpodbijanem sklepu z dne 20. 6. 2025 pa ni nobenega nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin, zapisnikov in prepisov in med samimi listinami, zapisniki in prepisi, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

7.Trditve pritožbe, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni izvedlo individualne obravnave, kot to zahteva 3. člen ZDZdr, ne držijo. Po izdaji navedenega sklepa o uvedbi postopka je sodišče prve stopnje A. A. obiskalo v oddelku pod posebnim nadzorom in ga zaslišalo v prisotnosti odvetnika in izvedenke psihiatrične stroke dr. C. C. Izvedenka je A. A. pregledala, prav tako njegovo zdravstveno dokumentacijo. Nato je podala izvid in mnenje. Sodišču prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati, ker je ugotovilo, da je A. A. jasno in nedvoumno privolil v zdravljenje na oddelku.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi drugega odstavka 17. člena ZDZdr, ki se ne nanaša na presojo, ali oseba razume pomen in posledice podanega soglasja in ali je to odraz njene prave volje. Ugotovitev sodišče prve stopnje, da A. A. soglaša z zdravljenjem na oddelku UPK5 temelji zaslišanju A. A. in na strokovnem mnenju izvedenke dr. C. C. Izvedenka je ugotovila, da je A. A. sedemnajstič sprejet v UPK zaradi duševnih in vedenjskih motenj, zaradi uporabe več drog in drugih psihoaktivnih snovi, pod vplivom katerih je doma ponovno prišlo do občutkov ogroženosti in je zato sam večkrat klical policijo in reševalce. Ob pregledu in ob nejemanju psihoaktivnih substanc pa je bil toliko urejen, da se je zavedal, da je zanj dobro, da kratek čas še ostane na oddelku6 . Ugotovila je, da razume pomen in posledice podanega soglasja in je to odraz njegove prave volje. Sodišče prve stopnje v strokovno oceno izvedenke ni podvomilo, prav tako ne navzoči odvetnik, ki na mnenje ni imel pripomb. Odvetnik je z A. A. pred zaslišanjem opravil krajši posvet, navzoč je bil ob njegovem zaslišanju ter tudi ob podajanju izvida in mnenja izvedenke in dvoma v podano soglasje ni izrazil. Prav tako ne v izjavo A. A., da je seznanjen, da lahko soglasje za zdravljenje kadarkoli prekliče. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da je bil A. A. pod vplivom zdravil in da je njegova duševna motnja jasno diagnosticirana ter kombinirana z uporabo več različnih drog in drugih psihoaktivnih snovi, zato ne prepriča, da sodišče prve stopnje izjave A. A., podane pred sodnico, izvedenko in odvetnikom, ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek utemeljeno ustavilo in mu pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe A. A. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo A. A. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njej iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr pa je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

10.O stroških odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, bo odločalo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Univerzitetna psihiatrična klinika X.

2Zakon o pravdnem postopku.

3Zakon o duševnem zdravju.

4Zakon o nepravdnem postopku.

5Univerzitetna psihiatrična klinika X.

6Iz obvestila sodišču o prenehanju zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom z dne 21. 6. 2025 (listovna številka 16) izhaja, da je bil A. A. tega dne že odpuščen iz UPK.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 51, 51/3 Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 61/1, 62, 62/4, 67, 67/3