Jedro

Tožnik je bil pravilno opozorjen, da gre za nujno zadevo, zato tek 15-dnevnega roka ni prekinjen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS oz. organ) pritožbo tožnika kot davčnega zavezanca zoper odločbo FURS o odmeri akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju odmerna odločba) št. DT 42111-1073/2020-1-10-AF z dne 21. 4. 2020 kot prepozno zavrgla (prvi odstavek izreka) ter odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (drugi odstavek izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik odmerno odločbo prejel 24. 4. 2020. Vložitev pritožbe 15. 6. 2020 je prepozna. FURS se v izpodbijanem sklepu sklicuje na prvi odstavek 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 9. 5. 2020, zato je bila tožnikova pritožba skladno z drugim odstavkom istega člena ZUP vložena prepozno.

3. Zoper prvostopenjski sklep se je pritožil tožnik in toženka je pritožbo zavrnila. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je organ prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) pritožbo tožnika utemeljeno zavrgel. Po mnenju toženke je na 4. strani odmerne odločbe, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, navedeno, da se ta davčni postopek šteje za nujno zadevo v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ, zato procesni roki za izpolnitev obveznosti po tej odločbi niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznosti v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu. V navedenem odstavku pa je tudi pojasnjeno, da ZZUSUDJZ teka rokov za opravljanje procesnih dejanj strank ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ne prekine, če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za dosego namena iz 1. člena tega zakona. Pojasnjeno je, da je namen tega zakona zagotovitev delovanja državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter zagotavljanje izvajanja pravic in obveznosti strank. Zato gre za nujno zadevo, ker je delovanje državnih organov oz. organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, prav tako pa je potrebno zagotavljati tudi izvajanje pravic in obveznosti strank. Iz vročilnice je razvidno, da je bila tožniku odločba vročena 24. 4. 2020, torej v obdobju, ko so veljali ukrepi ZZUSUDJZ. Toženka sicer ugotavlja, da iz ZZUSUDJZ nedvomno izhaja, da je tek rokov v upravnih zadevah prekinjen, razen, ko gre za nujne zadeve. Med nujne zadeve spadajo tudi zadeve, ki so nujne za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena tega zakona, med katere spada tudi zagotovitev delovanja posameznih državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Da oblast lahko učinkovito izvaja svoje naloge, povezane s preprečevanjem epidemije, potrebuje denarna sredstva, katera pridobi s pomočjo davkov (zaradi navedenega se toženka strinja, da pobiranje davkov tudi spada med nujne zadeve). Da ne bi prihajalo do pomot glede teka rokov, je ZZUSUDJZ v četrtem odstavku 6. člena določil tudi, da je stranko potrebno glede teka rokov opozoriti. Davčni organ je v odmerni odločbi tožnika tudi opozoril, da gre za nujno zadevo in da zato tek rokov glede plačila davčne obveznosti in glede vložitve pravnih sredstev ni prekinjen. Ravno tako je bil tožnik v pravnem pouku opozorjen, v kakšnem roku je treba vložiti pritožbo ter da je v času trajanja ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, ni mogoče vložiti pisno ali ustno neposredno pri organu. Zato je toženka sklenila, da je v konkretni zadevi šlo za nujno zadevo po ZZUSUDJZ, zato tek rokov ni bil prekinjen. Zato je ugotovila, da je 15. 6. 2020 podana pritožba na odmerno odločbo, ki je bila vročena 24. 4. 2020, prepozna, saj je že potekel 15 dnevni rok, po katerem je mogoče na podlagi 85. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vložiti pritožbo.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in se v upravnem sporu sklicuje na prvi odstavek 6. člena ZZUSUDJZ, po katerem roki (med drugim tudi v upravnih zadevah) ne tečejo. Tretji odstavek istega člena ZZUSUDJZ sicer določa izjeme, ko se tek rokov ne prekine, npr. če gre za nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir ipd. V dani zadevi ne gre za takšne nevarnosti, zato na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ rok za vložitev pritožbe (od 29. 3. 2020) do prenehanja veljavnosti zakona (1. 6. 2020) ni tekel. Roki so začeli teči šele s 1. 6. 2020, ko je prenehal veljati ZZUSUDJZ, kar pomeni, da je pritožbeni rok potekel 15. 6. 2020, ko je bila tudi vložena tožnikova pritožba, torej pravočasno. Sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi, priglaša pa tudi stroške postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazloženih upravnih aktov. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

**O odločitvi v zadevi brez oprave glavne obravnave**

6. Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar je v zvezi tudi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče v predmetni zadevi odloča o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je organ zavrgel pritožbo tožnika zoper odmerno odločbo.

9. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik odmerno odločbo prejel 24. 4. 2020, kar je potrdil s podpisom na vročilnici in vložil po pooblaščencu 15. 6. 2020 pritožbo zoper navedeno odmerno odločbo, kar med strankama ni sporno. Sporna med strankama pa je pravočasnost vložene pritožbe glede na določila ZZUSUDJZ in s tem pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10. Tako izpodbijani sklep (s katerim je bilo odločeno o pritožbi zoper odmerno odločbo) in odmerna odločba (z dne 21. 4. 2020) sta bila izdana v času veljavnosti ZZUSUDJZ. Ta je zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti določil začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij (1. člen ZZUSUDJZ). V prvem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ je določeno, da roki (med drugim tudi) v upravnih zadevah ne tečejo.

11. Toženka je štela predmetni davčni postopek za nujno zadevo v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ. Slednji določa, da se tek rokov ne prekine v posamičnih zadevah, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za dosego namena iz 1. člena ZZUSUDJZ.

12. Kot je pojasnila toženka v drugostopenjski odločbi, s katero je dopolnila izpodbijani sklep, je v odmerni odločbi jasno navedeno, da konkretna zadeva kot davčni postopek predstavlja nujno zadevo po tretjem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ, saj je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za dosego namena iz 1. člena ZZUSUDJZ, tj. zagotoviti delovanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter zagotavljati izvajanja pravic in obveznosti strank, zato je bil tožnik v tej odločbi tudi opozorjen, da procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti po tej odločbi niso prekinjeni ter da mora kot davčni zavezanec poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu. Iz pouka o pravnem sredstvu navedene odmerne odločbe je jasno izhajalo, da mora vložiti pritožbo v 15 dneh od njene vročitve (in to v času trajanja ukrepov po ZZUSUDJZ ne pisno ali ustno pri organu). Da morajo biti navedena opozorila stranki podana, določa sicer tudi četrti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ.

13. Tožnik pa je tako v pritožbi kot tudi v upravnem sporu navajal le, da ni podana izjema po tretjem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ, saj ne gre za nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir. Tega ne organ ne toženka nista sploh zatrjevala, pač pa sta se opirala na del tretjega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ, ki govori o term, da se roki po ZZUSUDJZ ne prekinejo, če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za dosego namena iz 1. člena ZZUSUDJZ, tj. za zagotavljanje delovanja državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti strank.

14. Ker je bil torej tožnik pravilno opozorjen po četrtem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ, da roki v konkretni zadevi niso prekinjeni, ker gre za nujno zadevo in s tem za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ zaradi zagotavljanja delovanja državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti strank (čemur tožnik ne v upravnem postopku ne v upravnem sporu ni konkretizirano naprotoval), in ker je bil tožnik pravilno opozorjen, da mora pritožbo vložiti v 15 dneh od vročitve odmerne odločbe, zato sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče organa in toženke, da pritožbeni rok v konkretni zadevi kot v nujni zadevi po tretjem odstavku 6. člena ZZUSUDJZ ni bil prekinjen, in da se je navedeni 15 dnevni pritožbeni rok ob tem, da je tožnik prejel odmerno odločbo 24. 4. 2020, že iztekel, preden je tožnik 15. 6. 2020 vložil svojo pritožbo. Zato je tožnik svojo pritožbo v konkretni zadevi vložil prepozno, skladno s 85. členom ZDavP-2. Zato je organ tožnikovo pritožbo kot prepozno pravilno zavrgel, skladno s 85. členom ZDavP-2, kot pravilno ugotavlja tudi že toženka.

15. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba zakonita in pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

16. O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.