Jedro

Pogoj, da se predlogu za ločitev zapuščine ugodi, je, da upnik verjetno izkaže svoj položaj upnika - torej obstoj terjatve proti zapustniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu S.S. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ugodi ter da dediči ne morejo razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, upniki pa se iz nje ne morejo poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Zoper tak sklep se iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka pritožuje dedinja L.S. Opozarja na pomanjkljivosti izreka in obrazložitve, zaradi katerih sklepa ni mogoče preizkusiti niti izvršiti, saj zaradi izostanka identifikacije oziroma določljive opredelitve predmetov, za katere se zahteva ločitev, ni razvidno, na kaj se sklep nanaša. Pritožnica pa tudi prereka upničino zatrjevano terjatev iz naslova razveljavljene kupoprodajne pogodbe z dne 9.3.2005, saj predlagateljica iz naslova te pogodbe ni pokojniku nikoli ničesar plačala in tudi nima nobene terjatve do pokojnika. Nadalje pritožba opozarja, da ni jasen pomen zatrjevane okoliščine, da naj bi pokojni pred smrtjo svoje dediče obdaroval. Vrnitev daril lahko namreč zahtevajo le nujni dediči v primeru oškodovanja nujnega deleža, česar pa predlagateljica ne zatrjuje. Sodišče pomena te okoliščine ni pojasnilo in tako tudi ni razvidno, kakšen vpliv je imela na končno odločitev sodišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlog S.S. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo glede kršitev, ki jih navaja pritožba ter glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD), pri tem pa je ugotovilo, da ima sklep sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD), kar je narekovalo njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Kot utemeljeno opozarja pritožba, iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, katere pravice in stvari spadajo v zapuščino in s tem s katerimi pravicami in stvarmi dediči ne morejo razpolagati, preostali upniki pa se iz njih ne poplačati, zaradi česar ni jasno, na kaj se ločitev zapuščine nanaša. Tako oblikovan izrek je nesklepčen ter njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ima prav tudi v delu, ko izpostavlja pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi namreč zgolj povzema navedbe predloga za ločitev zapuščine, razlogov za svojo odločitev (razen ugotovitve, da je predlog vložen pravočasno - v roku 3 mesecev od uvedbe dedovanja) pa ne navaja. Pogoj, da se predlogu za ločitev zapuščine ugodi, je, da upnik verjetno izkaže svoj položaj upnika - torej obstoj terjatve proti zapustniku. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu z ugotavljanjem obstoja terjatve predlagateljice do zapustnika ni ukvarjalo, ampak je zgolj pavšalno zaključilo, da so razlogi iz 143. člena ZD podani, pri čemer razlogov za tako stališče, dejstev na podlagi katerih je ugotovilo obstoj pogojev ter dokazov, na podlagi katerih je ugotovilo ta dejstva, ni navedlo.

Pritožba pa tudi utemeljeno opozarja, da zahteva za vrnitev daril, katere namen je odprava prikrajšanja nujnega deleža, z institutom ločitve zapuščine, katerega namen je zavarovanje zapustnikovih upnikov, nima zveze, zaradi česar bi se moralo sodišče prve stopnje tudi do tega dela zahtevka predlagateljice določno opredeliti in svoje stališče jasno obrazložiti, česar pa ni storilo.

Ker zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje upoštevalo zgoraj navedeno ter ravnalo tako, da se bo ugotovljenim kršitvam izognilo. Predvsem bo najprej ugotovilo, ali je predlagateljica ločitve zapuščine svoj položaj upnice oziroma svojo terjatev do zapustnika verjetno izkazala in ali so podani pogoji za ločitev zapuščine. Če bo ugotovilo, da so pogoji podani, bo v postopku nadalje treba ugotoviti obseg zapuščine ter opraviti popis in cenitev premoženja (tako tudi Zupančič Karel, Dedno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 1991, str. 181), v izreku sklepa o ločitvi zapuščine pa premoženje, na katerega se ločitev nanaša, določno označiti, tako da ne bo dvomov glede katerega premoženja velja prepoved razpolaganja s strani dedičev. V obrazložitvi sklepa bo sodišče prve stopnje svojo odločitev ustrezno obrazložilo, tako da bo iz nje določno izhajalo na katera dejstva je sodišče prve stopnje oprlo odločitev, na podlagi katerih dokazov je ta dejstva ugotovilo ter katero materialnopravno podlago je pri odločanju uporabilo.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni.