Jedro

Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.

Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora tožečima strankama izročiti vozilo, znamke Audi 80 Limited, z reg. št. LJ 21-62F, št. motorja ADA 0312273, številka karoserije WAUZZZ8CZ SA002635 briljantno črne barve, letnik 1994 ter ji povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 63.820,00 SIT.

Ugotovilo je, da se je prvi tožeči stranki v pravdi pridružila druga tožeča stranka in ker je le-ta izkazala pravni interes za pridružitev, je intervencijo oz. pridružitev dovolilo. Sodbo zaradi izostanka je izdalo zato, ker je cenilo, da so podani vsi pogoji iz 332. čl. ZPP/77. Proti sodbi je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je že leta 1995 vtoževano vozila vrnila prvi tožeči stranki in zatrjuje, da ni imela možnosti sodelovati v pravdnem postopku, saj je izostanek na zadnji glavni obravnavi telefonsko opravičila. Zato prosi, naj se ji omogoči sodelovanje v postopku.

Uveljavlja torej pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 1. in 2. tč. 1. odst. 353. čl. ZPP/77. Na pritožbo je odgovorila le druga tožeča stranka. Ker pritožnica ni predložila nobenega dokaza za svoje navedbe, meni, da njena pritožba ni utemeljena. Zato predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je prvostopno sodišče tudi Z.T. d.d. iz Ljubljane prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke. Prav tako je dovolilo njeno intervencijo, čeprav je ni zahtevala niti sama niti prva tožeča stranka. Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.

Po določilu 2. odst. 353. čl. ZPP/77 sodbe zaradi izostanka ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Zato se kljub pomanjkljivemu pravnemu pouku, ki tega opozorila ne vsebuje (pa bi ga moralo), s pritožbenim razlogom iz 2. tč. 1. odst. 353. čl. ZPP/77 (zmotna ugotovitev dejanskega stanja) sodišče druge stopnje ni ukvarjalo. Glede na navedeno je tudi napačno stališče druge tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da pritožba ni utemeljena zato, ker pritožnik ni predložil dokazov za svojo trditev, sicer pa v pritožbenem postopku v gospodarskih sporih brez upravičenega razloga sploh ni dovoljeno predlagati novih dokazov (1. odst. 496.a čl. ZPP/77).

V spisu ni nikakršnega podatka o tem, da je tožena stranka telefonično prosila za preložitev glavne obravnave. Ker te svoje trditve pritožnica ni z ničemer konkretitirala (kdaj je prosila za preložitev in iz kakšnega opravičljivega razloga, s kom je govorila, kaj ji je bilo odgovorjeno) niti dokazovala, je presplošna, da bi bila deležna tehtnejše presoje. Iz istega razloga tudi pritožničine prošnje, "naj se ji da možnost sodelovati v postopku", ni mogoče smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni zasledilo niti absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odst. 365. čl. ZPP niti nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).