Jedro

Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila prekršena, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljenosti revizije zaradi zelo hude posledice ni mogoče izkazati zgolj s povzemanjem besedila zakonske določbe.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 1. 12. 2009 vložil revizijo. Navaja, da je revizija dovoljena iz vseh razlogov, določenih v drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, in sicer tako glede vrednosti spornega predmeta, glede vsebine zadeve, kakor tudi upoštevaje, da ima izpodbijana odločitev zelo hude posledice za stranko. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ruše z dne 26. 5. 2009. Tožena stranka je z odločbo z dne 23. 7. 2009, zavrnila pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrgel revidentov predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo Upravne enote Ruše z dne 11. 2. 2002. Navedeni predlog za obnovo postopka, vložen iz razloga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, je bil zavržen kot prepozen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.09.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Navedenega trditvenega in dokaznega standarda pa revident ni izpolnil le s pavšalno navedbo, da naj bi bila revizija dovoljena zaradi vrednosti spornega predmeta, po vsebini zadeve in zelo hudih posledic za stranko.

6. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je sicer revizija dovoljena le v primeru, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker gre v tej zadevi za spor o obnovi postopka denacionalizacije, ne gre za spor, izražen v denarni vrednosti. Zato v tem primeru že iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavani zadevi pogoji za dovoljenost revizije po tej določbi niso izpolnjeni, saj revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V tem primeru namreč revident takšnih posledic sploh ne navaja, temveč le povzema besedilo te določbe ZUS-1. 9. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.