Jedro

Predlog pristojnega tožilca za odreditev pripora zoper obdolženca po naravi stvari ni pravno sredstvo (le-to je namreč predvideno zoper sklep o odreditvi pripora), zato ni utemeljeno stališče tožnika, da bi morali odgovor na tovrstni predlog enačiti z odgovorom na mnenje tožilca ali celo kot samostojno pravno sredstvo, temveč je po presoji sodišča tožena stranka pravilno priznala nagrado za obrazloženo vlogo.

Upravičencu se za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-te spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 647/2022 z dne 6. 9. 2022 se v III. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 382,47 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijanega sklepa_

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tudi: Organ za BPP) Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom tožniku priznal 1.556,60 EUR za odvetniške storitve in izdatke (I. točka izreka sklepa). Odločil je, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka sklepa), v presežku pa je zahtevek odvetnika za plačilo nagrade zavrnil (III. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 13. 7. 2022 in 15. 7. 2022 predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, katere je bil deležen upravičenec A. A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Kpr 25600/2022 do zaključka kazensko preiskovalnega postopka.

3. Tožena stranka, med drugim, tožniku ni priznala 100 točk za posvet s stranko 17. 5. 2022 in vseh dodatno priglašenih posvetov s stranko 23. 5. 2022, 1. 6. 2022, 9. 6. 2022, 23. 6. 2022 in 8. 7. 2022. Zavzela je namreč stališče, da v teh primerih navedene storitve niso samostojne, temveč so upoštevane v nagradi za zastopanje. Nova Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT), ki je začela veljati 4. 6. 2022, v tar. št. 43 govori o posvetih s stranko in drugih samostojnih opravilih ter se ne razlikuje od predhodne tar. št. 39 OT (2015). Po presoji tožene stranke zato še vedno pride v poštev sodna praksa, ki stoji na stališču, da posveti, ki služijo izvedbi zastopanja, ki je nagrajeno, niso samostojne storitve v smislu tar. št. 43 OT.

4. Tožena stranka nadalje tožniku ni priznala 2 x 1.000 točk po tar. št. 11/2 v zvezi s 10/4 OT za pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, z dne 31. 5. 2022 in 30. 6. 2022, ker gre za opravili v zvezi s postopkom druge stopnje, v zvezi s katerimi je odločalo višje sodišče, kar presega obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki je bila dodeljena le za postopek na prvi stopnji. Iz istega razloga je tožena stranka zavrnila priglašenih 1.000 točk za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga glede pripora po tar. št. 11/2-1 v zvezi z 10/4 OT.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnik vlaga tožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožena stranka odgovor na predlog oziroma mnenje Okrožnega državnega tožilstva (v nadaljevanju: ODT) Maribor napačno obravnavala zgolj kot obrazloženo vlogo in ne kot odgovor na mnenje tožilca po 3. točki tar. št. 11 OT, kot je priglasil v stroškovniku. Meni, da je takšno stališče zmotno že zato, ker obravnavane izjasnitve - odgovora na predlog (mnenje) ODT za podaljšanje pripora ni podal samoiniciativno, ampak na poziv sodišča, pri čemer je odgovor na mnenje tožilca podal kot izjavo o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora, odrejenega zoper obdolženca. Tako je bila s sestavo navedenega odgovora uveljavljena obdolženčeva ustavno zavarovana pravica do izjave (22. člen Ustave RS) o stališču nasprotne stranke, to je tožilstva, ki se je zavzemalo za odreditev pripora, odrejenega zoper obdolženca, ki predstavlja resen poseg v njegovo svobodo. Po pravni naravi gre torej za pravno sredstvo obdolženca, s katerim je le-ta nasprotoval s strani tožilstva predlaganemu podaljšanju pripora in jo je zato po mnenju tožnika treba obravnavati po 3. točki tar. št. 11 OT1 in ne po 15. točki tar. št. 8 OT.

6. Tožnik nadalje pojasnjuje, da so bile nekatere priglašene postavke v stroškovniku upravičeno zavrnjene, v upravnem sporu pa izpodbija odločitev o nepriznanju posvetov s stranko (obdolženim A. A.) v ZPKZ Maribor, kot samostojne storitve, pri čemer izpostavlja, da je tožena stranka pri navedeni odločitvi prezrla specifiko posvetov odvetnika s stranko, ki je priprta v zaporu. V zvezi z izvedbo posveta s takšno stranko mora namreč odvetnik, za razliko od ostalih posvetov, opraviti zunanje poslovanje, izven svoje odvetniške pisarne in stranko obiskovati v zaporu, kjer je stranka priprta. V priporu mora odvetnik pred izvedbo posveta s stranko opraviti varnostni pregled, oddati telekomunikacijska sredstva in nato v prostoru zaporov za razgovore s priporniki še dodatno čakati na to, da pravosodni policisti pripeljejo pripornika. Vse navedeno je povezano z bistveno večjo porabo časa v primerjavi s posvetom, ki ga odvetnik opravi s stranko, ki lahko odvetnika sama obišče v njegovi pisarni. Vse navedeno je utemeljen razlog, da bi se posveti s priprtimi strankami morali obravnavati kot samostojna storitev po 1. alineji 1. točke tar. št. 43 OT.

7. Tožnik izpodbija tudi odločitev tožene stranke, da mu ne prizna stroškov sestave pritožb zoper sklepa o podaljšanju pripora, vloženih 31. 5. 2022 in 30. 6. 2022 ter stroškov sestave pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora z dne 13. 7. 2022, pri čemer poudarja, da so bile pritožbe vložene med preiskovalnim postopkom in zaključene pred koncem preiskovalnega postopka, v zvezi s katerim je bila obdolžencu odobrena brezplačna pravna pomoč. Izpostavlja, da je bilo že ob odobritvi brezplačne pravne pomoči, glede na težo obravnavanega kaznivega dejanja, jasno, da bo preiskovalni postopek trajal toliko časa, da bo v njegovem okviru potrebno odločati tudi o o podaljšanju odrejenega pripora, zato je odločba arbitrarna. Poleg tega so pritožbeni roki v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora izjemno kratki (3 dni), zato izvajalec storitev brezplačne pravne pomoči ne bi imel realne možnosti, da še pred iztekom pritožbenega roka obdolžencu kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči priskrbi dodatno, novo odločbo. Sklicuje se tudi na sodbo Upravnega sodišča RS I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022. 8. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep v III. točki izreka odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Obenem predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe tožene stranke_

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da zatrjevane kršitve niso podane in se zavzema za zavrnitev tožbenega zahtevka. Poudarja, da odgovor na predlog ODT za podaljšanje pripora ne spada pod 1. alinejo 2. točke tar. št. 11 OT, ker ne gre za odgovor na morebitno pravno sredstvo ali mnenje ODT, niti za zahtevo za varstvo zakonitosti po tar. št. 11/3, kar je tarifirano v tar. št. 11 OT. Sicer pa je celo ugovor zoper obtožnico, ki je obširnejši akt od odgovora na predlog za podaljšanje pripora, ovrednoten po tar. št. 8/4 OT z 200 točkami, prav tako je tudi predlog za odpravo pripora, ki je primerljiv, ocenjen po tar. št. 8/7 OT s 100 točkami.

10. V zvezi z očitkom glede posvetov s stranko, ki je v priporu, obstaja različna sodna praksa in organ za BPP ocenjuje, da ne gre za samostojne storitve, ki ne bi bile upoštevane v okviru zastopanja, tožnik pa šele v tožbi navaja, da gre za specifiko posvetov s stranko, ki je zaprta. V samem postopku tožnik ni navajal niti, zakaj je moral opraviti obiske, kolikokrat je bilo nujno, niti ni predložil dokazil o obiskih, pri čemer je trditveno in dokazno breme na njem.

11. Tožena stranka še navaja, da BPP za zastopanje na prvi stopnji ne krije vlaganja pravnih sredstev, o katerih odloča višje sodišče, čeprav je to sklep o podaljšanju pripora ali zavrnitvi predloga glede pripora. Poleg tega pa je tožnik priglasil celo 1.000 točk za pritožbo proti odločbi prve stopnje.

_Druga procesna dejanja_

12. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor upravičencu do brezplačne pravne pomoči A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal, prav tako v postopku ni opravil nobenih drugih procesnih dejanj.

13. Tožnik je 16. 11. 2022 podal še vlogo, v kateri se je dodatno skliceval na 15. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS II U 330/2022-6 z dne 26. 10. 2022, v kateri je naslovno sodišče ugotovilo, da je tožniku brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora na prvi stopnji že odobrena, s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.

**K I. točki izreka:**

14. Tožba je utemeljena.

15. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

16. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 647/2022 z dne 16. 5. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu A. A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Kpr 25600/2022. Tožnik je zastopal upravičenca v navedenem postopku in pravočasno vložil napotnico s stroškovnikom, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril ter priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 1.556,60 EUR.

17. Med strankama so sporna naslednja vprašanja: 1. ali bi morala tožena stranka za odgovor na predlog ODT priznati nagrado po 3. točki tar. št. 11 OT (odgovor na mnenje tožilca), kot je v stroškovniku priglasil tožnik, ali po 15. točki tar. št. 8 OT (ostala obrazložena vloga), kot je v izpodbijanem sklepu priznala tožena stranka; 2. ali je odvetnik za posvete s stranko, ki je v priporu, upravičen do nagrade po 1.alineji 1. točke tar. št. 43, in 3. ali je odvetnik upravičen do nagrade za sestavo pritožb zoper sklepa o podaljšanju pripora, vloženih 31. 5. 2022 in 30. 6. 2022 ter za sestavo pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora z dne 13. 7. 2022, glede na to, da je o navedenih pritožbah odločalo višje sodišče. 18. V tar. št. 11 OT je predpisana nagrada za pravna sredstva upravičenih oseb in odgovore nanje. Predlog pristojnega ODT za odreditev pripora zoper obdolženca po naravi stvari vsekakor ni pravno sredstvo (le-to je namreč predvideno zoper sklep o odreditvi pripora), zato ni utemeljeno stališče tožnika, da bi morali odgovor na tovrstni predlog enačiti z odgovorom na mnenje tožilca po 3. točki tar. št. 11 OT ali celo kot samostojno pravno sredstvo, temveč je po presoji sodišča tožena stranka pravilno priznala nagrado za obrazloženo vlogo po 15. točki tar. št. 8 OT. Obdolženec ima sicer, skladno z drugim odstavkom 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), možnost oziroma pravico, da poda odgovor na predlog tožilstva za odreditev pripora, vendar pa sodišče o predlogu ODT odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda. V tem delu torej tožbene navedbe niso utemeljene.

19. V skladu s tar. št. 43 OT obračuna odvetnik za posvet s stranko ali razgovor s pripornikom v priporu za vsake začete pol ure 50 točke, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Smiselno enako je določala tudi prej veljavna tar. št. 39 OT. Glede razlage te tarifne številke obstoji obsežna sodna praksa2, skupno stališče katere je, da je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa načeloma vsebovana v nagradi za opravo procesnih dejanj, katerih odvetnik že po naravi stvari ne more izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir sedaj veljavne tar. št. 43 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev.3 Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 43 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane. Ker je tožena stranka zgolj pavšalno navedla, da so te storitve že zajete v nagradi za zastopanje, sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

20. Sodišče nadalje soglaša s tožnikom, da izpodbijani sklep ni pravilen v delu, v katerem mu tožena stranka ni priznala nagrade za pritožbi zoper sklepe o podaljšanju pripora. Upravičencu je bila namreč dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, in sicer v preiskovalnem postopku do vložitve obtožnice oziroma do zaključka preiskovalnega postopka pred sodiščem prve stopnje. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper upravičenca odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS). Ker je bila v konkretnem primeru upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po presoji sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-te spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.4 Le na ta način zagovornik lahko vseobsežno in učinkovito zastopa interese upravičenca - obdolženca, ki se nahaja v priporu, da se v času sojenja na prvi stopnji ne bi nahajal v priporu. Glede na navedeno je odločitev toženke, da priglašena nagrada za navedene pritožbe presega obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, glede na to, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za postopek pred sodiščem prve stopnje, nepravilna.

21. Ker je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno pravo in je podana bistvena kršitev določb postopka, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

22. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, upoštevati stališča, ki jih je sodišče zavzelo v tem postopku.

**K II. točki izreka:**

23. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik) je tožnika v postopku upravnega spora zastopal pooblaščeni odvetnik, zato je upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR. Ker je dodatno podal obrazloženo pripravljalno vlogo, se mu, skladno s 4. členom Pravilnika, priznajo še stroški v višini 10 % od navedenega zneska. Skupni priznani znesek tako znaša skupaj z 22% DDV 382,47 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

24. Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

25. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

26. Sodišče je, na podlagi 1. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-15, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in bistvene kršitve določb postopka, upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Tožnik je v tožbi na tem mestu sicer navedel 3. točko tar. št. 12, vendar sodišče glede na vsebino in dejstvo, da je v stroškovniku in preostali obrazložitvi tožbe navedena tar. št. 11, smiselno štelo, da je šlo zgolj za očitno pisno pomoto in je bila dejansko mišljena 3. točka tar. št. 11 OT. 2 Tako sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 335/2017 z dne 26. 10. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 220/2019 z dne 25. 3. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 669/2019 z dne 28. 8. 2019, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 606/2018 z dne 5. 12. 2018, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 101/2019 z dne 26. 2. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 437/2021 z dne 19. 10. 2021 idr. 3 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 4 Tako tudi naslovno sodišče v sodbah I U 814/2020 z dne 27. 9. 2022 in I U 768/2020-15 z dne 17. 5. 2022. 5 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.