Jedro

V tem primeru, ko je tožena stranka tudi z upoštevanjem stališč dosedanje sodne prakse ugotovila, da tožnica nima izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper slep o zavrženju tožbe, na pravilnost njene odločitve ne morejo vplivati niti okoliščine, navedene v 2. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se sklicuje tožnica.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je organ pristojen za zadeve brezplačne pravne pomoči zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na II. stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici z opr. št. III U 123/2011-6 z dne 17.6.2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožničina tožba v upravnem sporu je bila s sklepom III U 123/2011-6 z dne 17.6.2011 zavržena, ker s tožbo izpodbijani sklep o prisilni izvršbi, s katerim se tožničina obveznost določena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS z dne 21.1.2009 ni spremenila, ni akt v smislu 1. odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ni akt po 2. odstavku 5. člena ZUS-1 in ker tudi ni bila podana podlaga za odločanje po 1. odstavku 4. člena ZUS. Organ za brezplačno pravno pomoč se zato strinja z zaključkom sodišča, da akt, ki ga je prosilka izpodbijala s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Meni, da je navedeno bistveno za presojo ali ima vložitev pritožbe, s katero bi prosilka izpodbijala sporen sklep v zadevi dodelitve Bpp, verjeten izgled za uspeh. Po presoji organa Bpp vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe, ki temelji na pravilno uporabljeni pravni podlagi, nima verjetnega izgleda za uspeh. V zvezi s tem se sklicuje tudi na stališče sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 391/2009 z dne 13.1.2011). Prosilki pojasnjuje, da s sklepom, v zvezi s katerim je vložila tožbo ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi in da zato tudi po sodni praksi izpodbijani sklep o prisilni izvršbi ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu in je treba v takšnih primerih tožbo zavreči. Po citiranju 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. preč. bes. in 23/08 – ZBPP) organ za BPP ugotavlja, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato njeno prošnjo zavrnilo po določbi 1. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo iz vseh tožbenih razlogov in sodišču predlaga, da jo odpravi in njeni prošnji ugodi tako, da se ji dodeli za zastopanje in vložitev pritožbe pri Vrhovnemu sodišču RS, odvetnico. V njej se sklicuje na določbo 2. točke 24. člena ZBPP. Ne strinja se s stališčem v izpodbijani odločbi, da ne gre za akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu. Prepričana je, da je tožena stranka bistveno kršila Zakon o upravnem sporu, saj že iz pravnega pouka v sklepu III U 123/2011-6 z dne 17.6.2011 izhaja, da je zoper sklep možna pritožba po pooblaščencu. Ker je izpolnjen tudi pogoj iz 2. odstavka 12. člena ZBPP meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji na podatkih iz posredovanega spisa pravilna in zakonita. Sodišče se zato strinja z razlogi navedenimi v njeni obrazložitvi in zato razlogov za odločitev ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi s tožbo pa še dodaja: Tožnica s tožbo ne izpodbija naslednjih dejstev: da je predmet tožbe v zadevi III U 123/2011 sklep o izvršbi, s katerim ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi; da z navedenim sklepom tožnici niso bile kršene ustavne pravice. Prav na teh dejstvih pa temelji presoja tožene stranke, da sklep izpodbijan s tožbo v zadevi III U 123/2011, ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in da je zato podlaga za zavrženje tožbe podana v 4. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po oceni sodišča je zato zmotno stališče tožnice, ki meni, da so zatrjevane kršitve materialnega zakona podane z okoliščinami, na katere se sklicuje.

V 1. odstavku 24. člena ZBPP so v prvi in drugi alinei določene okoliščine, ki se kot pogoj upoštevajo pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka tudi z upoštevanjem stališč dosedanje sodne prakse ugotovila, da tožnica nima izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe v zadevi III U 123/2011, zato na pravilnost njene odločitve ne morejo vplivati niti okoliščine navedene v 2. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se sklicuje tožnica.

Brez dejanske podlage v izpodbijani odločbi pa je tožbena navedba, da je stališče tožene stranke sprejeto v nasprotju s pravnim poukom danim v sklepu III U 123/2011-6 z dne 17.6.2011. Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijane odločbe v skladu s prvo alineo 1. odstavka 24. člena ZUS-1 morala presojati okoliščine, ki se nanašajo na možnost uspeha tožnice z vložitvijo pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe. Ob ugotovitvi, da tožnica nima možnosti za uspeh v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe pa tožena stranka, niti ob upoštevanju finančnega položaja prosilca opredeljenega v 2. odstavku 12. člena ZBPP, ni imela pravne podlage za to, da bi tožničini prošnji v obravnavanem primeru lahko ugodila.

Iz navedenih razlogov so tožbene trditve in očitki neutemeljeni.

Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.