Jedro

Zaradi ugotovitve, da blagajniško poslovanje igralnega salona ni potekalo v skladu z internimi predpisi, ki bi jih koncesionar po predpisih s področja prirejanja iger na srečo moral spoštovati, je naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Urad) tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe odpraviti kršitev šestega odstavka 54. člena Pravilnika o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (v nadaljevanju Pravilnik) tako, da bo odpravila vzpostavljeno interno blagajno in bo dnevni obračun igralnega salona ugotavljala v skladu z določili internega organizacijskega predpisa Blagajniško navodilo igralnega salona A. z dne 28. 9. 2009, pri čemer sme med drugim postopke ravnanja z gotovino v blagajni izvajati le tako, kot je to določeno v navedenem predpisu (1. točka izreka). Tožeči stranki je bilo še naloženo, da mora v 8 dneh po prejemu odločbe Uradu predložiti poročilo o izvršenih ukrepih za odpravo kršitev (2. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo Vlade Republike Slovenije podeljena koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu A. Dne 8. 6. 2010 sta pooblaščeni uradni osebi Urada v tem igralnem salonu opravili inšpekcijski nadzor nad prirejanjem posebnih iger na srečo. Preverjeno je bilo zagotavljanje oblikovanja obveznih varnostnih rezerv koncesionarja za igralni salon za dan 15. 4. 2010 in dan 21. 5. 2010, pravilnost oziroma točnost evidentiranja dnevnih realizacij igralnega salona za mesec maj 2010, dnevni obračun igralnega salona za poslovni dan 21. 5. 2010 ter pravilnost evidentiranja in poročanja o višini danih, prejetih ali vrnjenih posojil v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 2010. Po četrtem odstavku 54. člena Pravilnika mora koncesionar za igralni salon z internim organizacijskim predpisom o blagajniškem poslovanju urediti vse postopke in dejanja, ki se nanašajo na blagajniško poslovanje, med drugim tudi obračunavanje blagajne in trezorja. Šesti odstavek tega člena pa določa, da mora koncesionar za igralni salon igralni proces izvajati natančno po postopkih, ki so opisani v internih organizacijskih pravilih, pri čemer sme izvajati samo tista dejanja in postopke, ki so v teh internih organizacijskih predpisih navedena. Tožnik je za igralni salon za področje blagajniškega poslovanja sprejel interni organizacijski predpis Blagajniško navodilo igralnega salona A. z dne 28. 9. 2009. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, kot to izhaja iz zapisnika o opravljenem nadzoru z dne 8. 6. 2010, da je koncesionar za igralni salon zaradi blokade transakcijskega računa, ki traja od januarja 2010, vzpostavil dodatno - t.i. interno blagajno, v katero po potrebi prenaša gotovino iz glavne blagajne. Direktor tožeče stranke, B.B., kot fizična oseba z omenjeno gotovino plačuje obveznosti iz naslova koncesijske dajatve in plače zaposlenim, kar je bilo ugotovljeno pri podrobnem pregledu dnevnega obračuna za dan 21. 5. 2010, to pa izhaja tudi iz same izjave direktorja. Takšno ravnanje pa je po ugotovitvi inšpektoric Urada v nasprotju s sprejetim internim organizacijskim predpisom in pravili poslovno-finančne stroke. Iz internega organizacijskega prepisa Blagajniško navodilo igralnega salona A. z dne 28. 9. 2009 (2. točka navodila, naslov „Splošno“, drugi odstavek) namreč izhaja, da je vsem zaposlenim, razen osebam, ki imajo pridobljeno licenco za opravljanje del in nalog blagajnika, prepovedano opravljanje del in nalog blagajnika ter zadrževanje v prostoru blagajne. Direktor tožeče stranke je s posegom v delo blagajnika kršil določila internega organizacijskega predpisa in pravila poslovno-finančne stroke. Po četrtem odstavku 107. člena Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) nadzorni organ izda odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo v nasprotju z ZIS, sprejetimi pravili ali internimi predpisi. V petem odstavku tega člena pa je določeno, da se v odločbi določi rok, v kateri mora koncesionar za igralni salon odpraviti ugotovljeno nepravilnost, ki ne sme biti daljši od 30 dni od vročitve odločbe, pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve. Ker je v internem organizacijskem predpisu, ki ureja blagajniško poslovanje igralnega salona, opredeljeno, kdo lahko opravlja dela in naloge blagajnika v igralnem salonu, dejansko pa navedena dela pri tožeči stranki opravlja tudi direktor koncesionarja in to na način, ki je v nasprotju z določili internega organizacijskega predpisa ter pravili poslovno-finančne stroke, je ravnanje tožeče stranke po ugotovitvi Urada v nasprotju s šestim odstavkom 54. člena Pravilnika, zaradi česar je prvostopni organ tožniku naložil odpravo ugotovljenih kršitev.

Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije št. 4613-449/2010/2 z dne 30. 12. 2010 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe ministrstvo ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, navedbe tožeče stranke pa so po njegovem mnenju neutemeljene.

V tožbi ter v njeni dopolnitvi tožeča stranka izpodbijani odločbi nasprotuje in navaja, da v postopku dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. V zapisniku o opravljenem nadzoru z dne 8. 6. 2009 je bila namreč izjava direktorja nepravilno povzeta. Nadzor je bil opravljen v prostorih računovodskega servisa v Ljubljani, ki za tožečo stranko opravlja računovodske storitve. Ker se igralni salon A. nahaja v Poljani pri Prevaljah, inšpektorici pri pregledu nista opravili nadzora prostorov. Dejanskega stanja zadeve pa iz listinskih dokazil po mnenju tožeče stranke ni mogoče ugotoviti. Kot opozarja, je predmet nadzora predstavljal zgolj pregled knjigovodskega poslovanja koncesionarja. Nepravilna pa je tudi navedba v obrazložitvi odločbe, da sta inšpektorici Urada v postopku nadzora pridobili interni organizacijski predpis Blagajniško navodilo igralnega salona A. z dne 28. 9. 2009. Kot zatrjuje tožeča stranka, so se v igralnem salonu vsi postopki izvajali v skladu s predpisi, direktor tožeče stranke pa tudi ni nikoli posegal sam v blagajno, sam pa tudi nikoli ni vstopil v prostor blagajne, ki služi za izvrševanje plačil in izplačil. Interna blagajna (računovodsko poimenovana blagajna 7) pa je blagajna, ki je bila oblikovana na sedežu podjetja in s poslovanjem igralnega salona nikoli ni imela nobene povezave. Služila je le kot glavna blagajna podjetja in ne kot blagajna igralnega salona. Omenjena blagajna se v igralnem salonu niti ne nahaja. Da je delo v zvezi z blagajniškim poslovanjem v salonu potekalo skladno z internim predpisi, pa dokazuje tudi zapisnik pooblaščenih oseb Urada z dne 7. 7. 2010 o opravljenem nadzoru poslovanja igralnega salona. Blagajniško poslovanje tožnika je za obdobje od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2010 pregledal tudi davčni inšpektor Posebnega davčnega urada, ki ni ugotovil očitanih nepravilnosti v zvezi z blagajniškim in gotovinskim poslovanjem. Tožeča stranka se sklicuje tudi na določbo 36. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. To določilo je Urad pri odločanju spregledal. Po omenjeni določbi je namreč dovoljeno gotovinsko poslovanje tudi pravnim osebam, če davčni zavezanec vodi ustrezno evidenco. Zato je po presoji tožeče stranke nepravilna ugotovitev organa na prvi stopnji, da je v igralnem salonu prišlo do nepravilnostih v zvezi z blagajniškim poslovanjem. Vzpostavitev dodatne, t.i. interne blagajne na sedežu podjetja, v katero se je po zaključku poslovanja prenašala gotovina iz blagajne v igralnem salonu, je zato po mnenju stranke zakonita. Zaradi vodenja evidenc o gotovinskem poslovanju, je direktor kot fizična oseba z gotovino zakonito plačeval obveznosti podjetja. Tožeča stranka s podpisom zapisnika tudi ni soglašala z njegovo vsebino in z ugotovljenimi kršitvami šestega odstavka 54. člena Pravilnika. Urad pa po njenem mnenju tudi nima pooblastil za pregled gotovinskega poslovanja blagajn in postopkov v procesu prirejanja posebnih iger na srečo, teh postopkov pa v internih predpisih igralnih salonov tudi ni treba opredeljevati. Glede na obrazloženo tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku, odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je zastopnik tožeče stranke zapisnik o opravljenem nadzoru, ki vsebuje tudi direktorjevo izjavo, prebral in ga na koncu podpisal brez pripomb. Po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je tako sestavljen zapisnik dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav. V zvezi s tožbeno navedbo, da nadzor ni bil opravljen v igralnem salonu, pa tožena stranka poudarja, da je na podlagi 109. člena ZIS inšpekcijski nadzor možno opraviti na sedežu koncesionarja, v poslovnih prostorih koncesionarja, v poslovnih prostorih pooblaščenih računovodskih servisov ali na sedežu nadzornega organa. Po 15. točki koncesijske pogodbe je dolžna tožeča stranka nadzornemu organu predložiti vsak nov interni akt ali čistopis spremenjenega ali dopolnjenega internega akta. Interno navodilo o blagajniškem poslovanju igralnega salona je zato nadzorni organ pridobil od tožeče stranke dne 23. 6. 2010. Glede tožbenega ugovora o poslovanju blagajne 7 oziroma interne blagajne pa tožena stranka pojasnjuje, da so bili pri inšpekcijskem nadzoru preverjeni vsi prenosi gotovine iz blagajne 3 igralnega salona v blagajno 7 v času od 18. 1. 2010 do 31. 5. 2010, iz česar jasno izhaja povezava med blagajno igralnega salona in interno blagajno. Interna blagajna je tako imela povezavo s poslovanjem igralnega salona. Ugotovitve pooblaščenih oseb nadzornega organa v okviru inšpekcijskega nadzora z dne 7. 7. 2010 pa za odločitev v obravnavani zadevi niso pomembne. Prav tako neutemeljen je tožbeni ugovor, da pristopni organ nima pooblastil za pregled gotovinskega poslovanja blagajn in postopkov v zvezi s prirejanjem posebnih iger na srečo znotraj igralnega salona. Naloge nadzornega organa namreč po četrtem odstavku 109. člena ZIS opravljajo pooblaščene osebe za nadzor, ki jih imenuje predstojnik nadzornega organa in imajo pravico pri svojem delu pregledati poslovne prostore in vse procese, ki so neposredno ali posredno povezani s prirejanjem iger na srečo, naprave in pripomočke za prirejanje iger na srečo, naprave za nadzor nad izvajanjem iger na srečo, avdio in video posnetke, poslovne knjige, pogodbe, listine, evidence in druge dokumente ali podatke prireditelja ali koncesionarja, ki omogočajo vpogled v poslovanje in so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja. Glede na obrazloženo tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Za odločitev v tej zadevi je bistveno vprašanje utemeljenosti ukrepa, ki ga je Urad po opravljenem nadzoru pravilnosti prirejanja iger na srečo v igralnem salonu A. izrekel tožeči stranki kot imetnici koncesije za opravljanje posebnih iger na srečo. Z izpodbijanim ukrepom je Urad tožeči stranki naložil odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ker je pri nadzoru, za katerega je po ZIS pooblaščen, na podlagi direktorjeve izjave ter ob pregledu knjigovodskih listin ugotovil, da tožeča stranka pri prirejanju iger na srečo krši interne organizacijske predpise, ki jih je pri poslovanju v skladu z določili prvega, četrtega in šestega odstavka 54. člena Pravilnika dolžna upoštevati. Tožeča stranka namreč pri blagajniškem poslovanju ni ravnala v skladu z internim aktom, s katerim je bila dolžna natančno urediti postopke in dejanja, ki se nanašajo na poslovanje z blagajno v igralnem salonu, vključno z delom v blagajni ter obračunavanjem blagajne (3. alineja prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena Pravilnika). V aktu, ki ureja blagajniško poslovanje v igralnem salonu (Blagajniško navodilo igralnega salona A.), je tožeča stranka med drugim določila, da lahko dela in naloge blagajnika v igralnem salonu opravlja le oseba z licenco za opravljanje del in nalog blagajnika (točka 2, str. 1 navodil), uredila pa je tudi postopek obračuna za poslovne dni (točka 7, str. 5 in 6 navodil). V internem aktu je tako natančno predpisan način ugotavljanja stanja poslovnega dne in poslovanje z gotovino v blagajni igralnega salona. Skladno z navodilom gotovinski iztržek komisija spravi v sef-2, od koder ga za to zadolžena oseba (razen ob dnevih, ko banka ne posluje) položi na bančni račun.

Iz zapisnika o opravljanem nadzoru, pravilnost katerega je direktor tožeče stranke brez pripomb potrdil s podpisom, izhaja, da v igralnem salonu A. poslovanje z blagajno ni potekalo na predpisan način. Direktor tožeče stranke, za katerega tožeča stranka ne zatrjuje, da bi imel licenco za blagajnika oz. da bi imel pooblastilo za poslovanje z gotovino, je namreč denar iz blagajne igralnega salona v nasprotju s sprejetim blagajniškim navodilom prenašal v drugo (interno) blagajno in nato s to gotovino poravnaval različne obveznosti družbe. Zapisnik, ki je bil sestavljen v skladu z zakonom, predstavlja javno listino, za katero zakon določa domnevo resničnosti (80. člen ZUP). Zato direktorjeve izjave o načinu blagajniškega poslovanja, ki je vsebovana v zapisniku, tožeča stranka ne more uspešno izpodbijati. Da je poslovanje potekalo na opisan način, pa stranka priznava tudi v tožbi. Takšno poslovanje z obračunanimi zneski dnevnega prometa pa tudi po presoji sodišča ni skladno s 54. členom Pravilnika ter s predpisanim internim navodilom o blagajniškem poslovanju v igralnem salonu. Zato je Urad ravnal pravilno, ko je tožeči stranki naložil odpravo ugotovljenih nepravilnosti, za kar je imel pooblastilo v določbi četrtega odstavka 107. člena ZIS, ki določa, da nadzorni organ izda odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo ne prirejajo v skladu z ZIS ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi in internimi akti.

Zaradi ugotovitve, da blagajniško poslovanje ni potekalo v skladu z internimi predpisi, ki bi jih koncesionar po predpisih s področja prirejanja iger na srečo moral spoštovati, se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na določbo 36. člena ZDavP-2, ki ureja ravnanje s prejemki iz naslova opravljanja dejavnosti. Prav tako nepomembno pa je tudi mesto, kjer se nahaja blagajna 7, nepomebna pa je tudi njena funkcija na ravni podjetja. Pri odločanju v zadevi tudi ni bilo mogoče upoštevati ugotovitev v drugih postopkih nadzora, na katere se sklicuje tožeča stranka.

Upoštevaje obrazloženo je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je po presoji sodišča tudi pravilna in na zakonu utemeljena.