Jedro

Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike SlovenijeI U 332/2019-5 z dne 5. 3. 2019 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1752/2017 z dne 9. 1. 2019. Z njo je bil odvetnik J. H. razrešen izvajanja dodeljene brezplačne pravne pomoči tožnici in v ta namen namesto njega določen odvetnik A. M. 2. V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila navedena odločba tožničinemu dotedanjemu odvetniku J. H. vročena 15. 1. 2019, istega dne pa tudi njenemu novemu pooblaščencu A. M. Ker se je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 16. 1. 2019, iztekel 14. 2. 2019, je tožba, vložena 19. 2. 2019, prepozna.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) vlaga zoper sklep pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijano odločbo prejela 30. 1. 2019 v poštni nabiralnik s fikcijo vročitve in da rok za vložitev tožbe ni pričel teči 16. 1. 2019, temveč 31. 1. 2019. Odvetnika H. in M. nista bila imenovana za njeno zastopanje v upravnem postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči, ampak za zastopanje v posamezni zadevi pred pristojnim sodiščem. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je tožba vložena pravočasno, podrejeno pa, da naj sklep razveljavi oziroma odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po določbi 23. člena ZUS-1 prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila odločba z dne 9. 1. 2019 odvetnikoma J. H. in A. M. vročena 15. 1. 2019 in da je pritožnica vložila tožbo priporočeno po pošti 19. 2. 2019. Sporno pa je, ali se rok za vložitev tožbe šteje od vročitve odločbe odvetnikoma ali od vročitve odločbe pritožnici. Izpodbijani sklep namreč temelji na stališču, da je bila sporna odločba vročena omenjenima odvetnikoma kot pooblaščencema pritožnice in da je zato rok za vložitev tožbe odvisen od datuma te vročitve.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica temu stališču utemeljeno nasprotuje. Odvetnika J. H. in A. M. sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku (v zadevi VI K 52811/2013 Okrožnega sodišča v Ljubljani). V njem sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe. Na navedeno ni mogoče sklepati niti na podlagi okoliščine, da sta prejela izpodbijano odločbo – ta jima je bila vročena, ker se vsebinsko nanaša nanju. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba z dne 9. 1. 2019 vročena pritožnici. Kot izhaja iz upravnega spisa, je toženka vročala odločbo (tudi) njej osebno, vendar pa vročilnice, ki bi potrjevala datum prejema, upravni spis ne vsebuje. Iz vročilnice, priložene pritožbi, izhaja le to, da je bila pritožnica 15. 1. 2019 obveščena o prispelem pismu (izpodbijani odločbi).

9. V obravnavani zadevi torej ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bila izpodbijana odločba vročena pritožnici. Vrhovno sodišče je zato zaradi kršitve 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (tudi v stroškovnem delu) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (77. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti datum vročitve odločbe pritožnici in ponovno preveriti pravočasnost tožbe.

**K II. točki izreka**

10. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.