Jedro

Tožena stranka je javni sklad. Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), razveljavilo sklep o izvršbi VL 206185/2013 z dne 18. 12. 2013 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in sklenilo, da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani nepravilno ocenilo, da gre v predmetni zadevi za gospodarski spor, saj tožena stranka, ki je javni sklad, ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pristojnost pa prav tako ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP. Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR in glede na sedež tožene stranke je po oceni sodišča prve stopnje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Ocena Okrožnega sodišča v Ljubljani, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, je pravilna. ZPP gospodarski spor opredeljuje izključno na podlagi personalnega kriterija (glej Ude L., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, 481. čl., str. 737) in v 1. točki prvega odstavka 481. člena določa, da gre za gospodarski spor v vseh sporih, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, zato ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.

5. Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. Tožena stranka, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, je javni finančni in nepremičninski sklad, ustanovljen za financiranje in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa, spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih stavb (146. člen Stanovanjskega zakona, SZ-1) in v tem okviru izvaja svoja javna pooblastila. Vendar je iz podatkov spisa razvidno, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje dolg iz naslova toplovodnega ogrevanja stanovanja, ki je s strani tožene stranke oddano v neprofitni najem fizični osebi. Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. 6. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od drugih kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 48. člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.