Jedro

Ali bo izvršba uspešna ali ne, se bo lahko izkazalo šele potem, ko bo izvršitelj opravil oziroma poskusil opraviti rubež in ko bo na podlagi svojih lastnih zaznav ugotovil, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet rubeža. Izvršitelj je tisti, ki bo na kraju samem ugotovil, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor.

2.V pravočasni pritožbi dolžnik ponavlja ugovorne navedbe. Izpostavlja težko socialno in zdravstveno situacijo. Je brezposeln, brez prihodkov, prejema socialno pomoč. Je invalid III. kategorije. Lansko leto se je zdravil v Psihiatrični bolnišnici X. Meni, da ni pogojev za nadaljevanje izvršbe, saj je bila izvršba na plačo ustavljena, medtem ko izvršba na denarna sredstva ni uspešna. Nima nobenih premičnih stvari. Vsi predmeti na naslovu stalnega prebivališča so last staršev. Očita, da sodišče ni upoštevalo, da bi nadaljevanje izvršbe pomenilo pretirano obremenitev dolžnika in kršitev načela sorazmernosti iz 8. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. Prepričan je, da upnik zlorablja načelo dispozitivnosti, saj postopek nadaljuje brez pravih dokazov o učinkovitosti nadaljnje izvršbe. Poudarja, da kljub materialni stiski dolg odplačuje po svojih zmožnostih, kar kaže na njegovo plačilno voljo. Zavzema se za spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in postopek z novim izvršilnim sredstvom ustavi. Prilaga izjavo staršev o lastništvu premičnega premoženja, izpis iz zemljiške knjige in potrdili o plačilu zneskov v višini 100,00 in 200,00 EUR.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje prvostopenjskim razlogom in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Dejstvo, da je dolžnik terjatev delno poravnal v manjšem obsegu glede na preostanek dolga, ne predstavlja razloga, da se izvršba na premičnine ne bi dovolila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Oviro, da sodišče ne sledi upnikovemu predlogu za izvršbo še z drugim sredstvom izvršbe, predstavlja končan izvršilni postopek (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Drži, da je sodišče že ustavilo izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnika. Napačno pa je razlogovanje dolžnika, da je izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - v nadaljevanju OPP ustavljena, ker ne "prinaša iztržka". Po tretjem odstavku 141. člena ZIZ se izvršba na sredstva na dolžnikovem računu ustavi (šele), če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev. Iz obvestila OPP z dne 23. 3. 2025 je razvidno, da so bila dne 18. 6. 2024 z dolžnikovega računa zarubljena sredstva in je bila upnica poplačana v višini 676,00 EUR. Glede na priliv sredstev na dolžnikov račun (18. 6. 2024) pogoji za ustavitev izvršbe v trenutku vložitve predloga za novo sredstvo izvršbe (28. 3. 2025) in v trenutku dovolitve izvršbe na novo sredstvo izvršbe (1. 4. 2025) niso bili izpolnjeni. Glede na dejstvo, da izvršilni postopek še ni (bil) končan, je sodišče utemeljeno dovolilo izvršbo z novim sredstvom izvršbe.

6.Zavrniti je pritožbene očitke o pretirani obremenitvi dolžnika in o kršitvi načela sorazmernosti iz 3. člena ZIZ. V situaciji, ko je izvršba na dve dovoljeni sredstvi neuspešna, so prizadevanja upnice, da se poplača z naslednjim sredstvom izvršbe povsem legitimna in tudi pričakovana, pri čemer tudi ni spregledati, da ne gre za minorni dolg. Upnica razpolaga z izvršljivo sodno odločbo in v njej naloženo obveznostjo dolžnika, da ji poravna dolg. Država mora upnikom s svojimi instrumenti zagotavljati izvrševanje sodnih odločb in s tem spoštovanje pravne države.

7.ZIZ sam v določbah o izvzetju in omejitvah iz izvršbe varuje eksistenco dolžnika in preprečuje prekomeren poseg v dolžnikovo sfero. Izvršitelj jih je dolžan spoštovati in v kolikor bo prišlo do kršitve, bo lahko dolžnik zahteval njihovo odpravo (52. člen ZIZ).

8.Ker je socialni položaj dolžnika varovan z zakonskimi določbami o omejitvah in izvzetju iz izvršbe, je sodišče prve stopnje te ugovorne navedbe kot navedbe, ki ne preprečujejo izvršbo, utemeljeno zavrnilo. Kot razlog socialne narave je tudi slabo zdravstveno stanje upoštevano v okviru omejitev in izvzetij iz izvršbe. V primeru kršitve teh zakonskih določb ima dolžnik, kot že navedeno, pravno sredstvo po 52. členu ZIZ.

9.Kot je že obširno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko dolžnik v obravnavani dovolitveni fazi izvršilnega postopka, kjer je kot novo izvršilno sredstvo dovoljena prodaja premičnin, uveljavlja le ugovor, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tak ugovor pa lahko dolžnik poda le, če so v fazi dovolitve že individualizirani izvršilni predmeti, ne pa tudi v obravnavani zadevi, kjer je v sklepu z dne 1. 4. 2025 dovoljena izvršba na katerekoli dolžnikove premičnine, ki jih lahko najde izvršitelj na dolžnikovem domu. V takem primeru ima dolžnik edino sodno varstvo šele v fazi, ko do rubeža premičnin že pride. Takrat lahko, če se z upnikom ne uspe dogovoriti, zahteva od sodišča, da odloči, ali so konkretni zarubljeni predmeti izločeni iz izvršbe (drugi odstavek 79. člena ZIZ).

10.Po pojasnjenem je vnaprejšnje prizadevanje dolžnika, da se prepreči izvršba, prenagljeno, kot tudi dolžnik niti pozneje ne more biti uspešen s splošnim zatrjevanjem, da so vsi predmeti, kjer prebiva, last staršev. Izvršitelj ima zakonsko pooblastilo, da zarubi vse premičnine, ki so v dolžnikovi posesti (prvi odstavek 83. člena ZIZ). Šele, ko bo izvršitelj opravil izvršilno dejanje rubeža, bo tretji (starši dolžnika) z ugovorom tretjega po 64. členu ZIZ lahko uveljavljal svoje pravno zavarovane interese v zvezi z zarubljenimi stvarmi.

11.Upniku v predlogu, s katerim predlaga izvršbo na premičnine, ni treba navesti premičnin, glede katerih predlaga izvršbo (tretji odstavek 40. člena ZIZ), in tudi ne, kje so stvari (prvi odstavek 78. člena ZIZ). Prav tako upniku v predlogu ni treba izkazati, da dolžnik ima premičnine, ki jih je mogoče zarubiti, kot si to napačno razlaga pritožba. Ko upnik v predlogu ne navede konkretnih premičnin, glede katerih naj se dovoli izvršba, izvršitelj šele ob rubežu ugotovi, ali dolžnik sploh ima stvari, ki jih je mogoče zarubiti, stvari, ki jih je izvršitelj zarubil, pa šele z rubežem postanejo predmet izvršbe. Pred izvedbo rubeža tako še ni znano, katere stvari in če sploh bodo predmet izvršbe, in tudi ni mogoče vnaprej zaključiti, da izvršba na premičnine ne bo uspešna, prav tako pa tudi ne, da bodo v nadaljnjem postopku morebiti zarubljene premičnine, glede katerih izvršba ni dopustna oziroma glede katerih je izvršba omejena.

12.Ali bo izvršba uspešna ali ne, se bo lahko izkazalo šele potem, ko bo izvršitelj opravil oziroma poskusil opraviti rubež in ko bo na podlagi svojih lastnih zaznav ugotovil, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet rubeža. Izvršitelj je tisti, ki bo na kraju samem ugotovil, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh.

13.Sodišče druge stopnje še dodaja, da upnica prevzema riziko za dodatne stroške ob tem, ko dolžnik dokazno izkazuje šibko socialno stanje in materialni položaj.

14.Pripravljenost dolžnika poravnati dolg, kar izkazuje z delnimi plačili, ne predstavlja zakonske podlage za preprečitev izvršbe. V primeru dogovora z upnikom je možen le odlog izvršbe, ki pa je časovno omejen (72. in sedmi odstavek 74. člena ZIZ).

15.Ker tudi niso podane uradno upoštevane kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je sicer podala predlog za njihovo povrnitev, vendar stroškov z ničemer ni opredelila oziroma specificirala.

-------------------------------

1Sklep VL 2367/2024 z dne 16. 2. 2024.

2Pogoji za ustavitev bodo podani, če rubljivih prilivov na račun dolžnika ne bo do 17. 6. 2025.

379. člen ZIZ določa predmete izvzete iz izvršbe, 80. člen ZIZ pa omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 34, 34/3, 52, 55, 55/1, 55/1-7, 64

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.