Jedro

Z izpodbijano odločbo je ministrstvo, sklicujoč se na določbo 62. člena ZŠpo-1, tožnika iz razvida izbrisalo, ne da bi ob tem pojasnilo, zakaj ni sledilo njegovi prošnji, naj se ga, glede na okoliščine zadeve, iz razvida izbriše na želeni datum. Iz obrazložitve odločbe tako ni mogoče razbrati, ali je ministrstvo prošnjo tožnika za izbris na želeni datum zgolj spregledalo, ali pa je mnenja, da predlagani izbris za nazaj po veljavni zakonodaji ni dopusten.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport št. 67131-2/2024-3 z dne 26. 1. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (v nadaljevanju: ministrstvo) odločilo, da se tožnika, s prebivališčem/sedežem opravljanja dejavnosti na naslovu ..., z dnem 26. 1. 2024 izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik dne 26. 1. 2024 podal zahtevek za izbris iz razvida zasebnih športnih delavcev. Ker je ministrstvo ugotovilo, da za zahtevani izbris stranke iz razvida ni zadržkov, je zahtevi ugodilo in tožnika na podlagi 62. člena Zakona o športu (v nadaljevanju: ZŠpo-1) iz razvida izbrisalo.

3. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožnika izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev z dnem 22. 1. 2024. Podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi tožnik navaja, da izbrisu iz razvida zasebnih športnih delavcev ne nasprotuje, meni pa, da bi ga ministrstvo iz razvida moralo izbrisati z dnem 22. 1. 2024, kot je to v vlogi za izbris tudi izrecno predlagal. Kot pojasnjuje, ga je ministrstvo na njegov predlog v razvid zasebnih športnih delavcev za športno dejavnost odbojke vpisalo dne 22. 1. 2024 na podlagi odločbe št. 67131-2/2024-2. Po prejemu navedene odločbe je ugotovil, da je v vlogi zaprosil za vpis v napačen razvid - namesto vpisa v razvid strokovno usposobljenih športnih delavcev je namreč pomotoma zaprosil za vpis v razvid zasebnih športnih delavcev.

5. Tožnik poudarja, da zakon ne določa roka, v katerem mora ministrstvo odločiti o izbrisu na podlagi zahteve zasebnega športnega delavca, nobeden od predpisov pa tudi ne določa obveznosti zasebnega športnega delavca (kot velja to po Zakonu o gospodarskih družbah za samostojnega podjetnika posameznika), da bi moral vlogo za izbris iz razvida nasloviti na ministrstvo določeno obdobje pred želenim datumom izbrisa. Pri odločanju o vprašanju datuma izbrisa je zato treba izhajati iz namena zakonodajalca, ki je v šestem odstavku 62. člena ZŠpo-1 predvidel primere izbrisa zasebnega športnega delavca iz razvida po uradni dolžnosti, za nazaj (to je od datuma nastanka razloga za izbris), in sicer v primerih, ko posameznik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ko mu je s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v športu ter ko je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida. Glede na obrazloženo po mnenju tožnika ni ovire, da bi organ, upoštevaje načelo enake obravnave, zasebnega športnega delavca iz razvida na njegovo zahtevo ne izbrisal na dan, ki ga je ta navedel v zahtevi za izbris.

6. Tožnik ob tem še dodaja, da mu je znano stališče, ki ga je upravni inšpektor zavzel v zapisniku o nadzoru št. 0610-27/2020/20 z dne 22. 6. 2020 glede možnosti izbire datuma izbrisa zasebnega športnega delavca iz razvida, s katerim pa se sam ne strinja.

7. Ker iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati razloga, zaradi katerega je ministrstvo deloma zavrnilo tožnikovo vlogo za izbris iz razvida z dnem 22. 1. 2024, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), saj izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

8. Hkrati s tožbo je tožnik vložil tudi predlog za izdajo ureditvene začasne odredbe. Pojasnjuje, da pomeni vpis v razvid zasebnih športnih delavcev in v Poslovni register Slovenije ustanovitev poslovnega subjekta (zasebnega športnega delavca), kar ima zanj, ki je invalid II. kategorije, za posledico izgubo pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je invalidske pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo, do katerih je upravičen po odločbah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ). Zaradi učinkovanja izpodbijane odločbe, s katero je bil iz razvida izbrisan šele s 26. 1. 2024, je zato utrpel nepopravljivo škodo. Po 126. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) namreč na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica. V primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, pa ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Kot navaja, se omenjena pravica z izbrisom iz razvida zasebnih športnih delavcev ter Poslovnega registra Slovenije z dnem 26. 1. 2024 sama po sebi ni ponovno aktivirala, kar pomeni, da bo moral tožnik pravico do invalidske pokojnine ter do dodatka za pomoč in postrežbo uveljavljati ponovno. Ker mu omenjena prejemka predstavljata edini vir preživljanja, bi bil zaradi učinkovanja izbrisa iz razvida zasebnih športnih delavcev in iz Poslovnega registra Slovenije z dnem 26. 1. 2024 ogrožen v svojem preživljanju.

9. Toženka na tožbo ter predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je ministrstvo pri odločanju o zahtevi tožnika za izbris iz razvida zasebnih športnih delavcev ravnalo pravilno, ko je tožnika iz razvida izbrisalo z dnem vložitve zahteve za izbris, to je z dnem 26. 1. 2024, in ne z dnem 22. 1. 2024, ki ga je v zahtevi kot želeni datum izbrisa navedel tožnik.

12. Po drugem odstavku 62. člena ZŠpo-1 je vpis v razvid zasebnih športnih delavcev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šport (poleg zahtevane izobrazbe ali strokovne usposobljenosti), eden od pogojev za samostojno opravljanje dela v športu zasebnega športnega delavca, ki sme od vpisa v razvid, ki mu sledi še vpis v Poslovni register Slovenije, samostojno opravljati delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost (19. točka 2. člena ZŠpo-1). Iz razlogov, naštetih v zakonu, ministrstvo zasebnega športnega delavca iz razvida izbriše po uradni dolžnosti (šesti odstavek 62. člena1), iz razvida pa ga izbriše tudi v primeru, če to sam zahteva (sedmi odstavek 62. člena ZŠpo-1).

13. Postopek vpisa v razvid in izbrisa iz razvida zasebnih športnih delavcev natančneje določa Pravilnik o vodenju razvidov na področju športa (v nadaljevanju: Pravilnik), v skladu s katerim je razvid informatizirana zbirka ministrstva, postopek vpisa in izbrisa iz razvida pa se vodi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi in drugi odstavek 2. člena Pravilnika). Glede postopkov vpisa v razvid Pravilnik v 3. členu določa le, da se v razvid vpiše zasebni športni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 62. člena ZŠpo-1, in da opravi ministrstvo vpis v razvid na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zasebni športni delavec, ki je dolžan v roku 30 dni ministrstvu tudi sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v razvid v skladu s 76. členom ZŠpo-12. 14. Med strankama v upravnem sporu ni sporno, da je bil tožnik v razvid zasebnih športnih delavcev (ter na tej podlagi tudi v Poslovni register Slovenije) vpisan z dnem 22. 1. 2024 na podlagi predloga za vpis, ki ga je podal dne 5. 1. 2024, in da je dne 26. 1. 2024, po prejemu odločbe o vpisu v razvid št. 67131-2/2024-2 z dne 22. 1. 2024, ministrstvu predlagal, da ga iz navedenega razvida izbriše z dnem vpisa, to je z dnem 22. 1. 2024. 15. V tožbi tožnik izbrisu iz razvida ne nasprotuje, meni pa, da bi ga ministrstvo moralo iz razvida izbrisati za nazaj, že z dnem vpisa v razvid, kot je to v vlogi izrecno predlagal. Pravni interes za takšno zahtevo tožnik izkazuje s sklicevanjem na zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ-2), po kateri ima vpis subjekta v razvid zasebnih športnih delavcev ter v Poslovni register Slovenije, ki je pogoj za začetek opravljanja poslovne oziroma druge dovoljene dejavnosti, za uživalce pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja določene posledice. Tožnik namreč zatrjuje, da je kot invalid II. kategorije invalidnosti upravičen do invalidske pokojnine ter dodatka za pomoč in postrežbo, ti pravici pa bo zaradi vpisa v razvid zasebnih športnih delavcev ter v Poslovni register Slovenije glede na ureditev v ZPIZ-2 izgubil. 16. Po določbi prvega odstavka 126. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje tožnik, pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Izgubo pravice do invalidske pokojnine ureja osmi odstavek 116. člena ZPIZ-2, v skladu s katerim uživalec invalidske pokojnine izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja, če začne na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona. Obveznost zavarovanja za osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (to pa opravljajo tudi zasebni športni delavci, vpisani v razvid po 62. členu ZŠpo-2), ZPIZ-2 določa v prvem odstavku 15. člena.

17. Tožnik želi torej z izbrisom iz razvida zasebnih športnih delavcev za nazaj izničiti učinek vpisa v razvid in s tem preprečiti nastanek posledic, ki jih ZPIZ-2 predvideva za primer, ko uživalec invalidske pokojnine začne samostojno opravljati pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Z dnem vpisa v ustrezni register (v obravnavanem primeru v razvid zasebnih športnih delavcev ter v Poslovni register Slovenije) namreč zanj nastopi obveznost vključitve v socialna zavarovanja (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2)3, kar ima za posledico izgubo pravice do invalidske pokojnine (osmi odstavek 116. člena v zvezi s prvim odstavkom 126. člena ZPIZ-2), posledično pa to pomeni tudi izgubo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je po zakonu vezana na priznano pravico do pokojnine (prvi odstavek 99. člena ZPIZ-2).

18. V zahtevi za izbris iz razvida zasebnih športnih delavcev, ki je bil ministrstvu poslan po e-pošti dne 26. 1. 2024, je tožnik zapisal, da zaradi svojega invalidskega statusa ne izpolnjuje pogojev za vpis v Poslovni register Slovenije, zaradi česar vlaga zahtevek za izbris iz evidence z dnem, ko je bil vanjo vpisan. V enem od dopisov, poslanih tega dne ministrstvu, je tožnik še pojasnil (kar ponavlja tudi v tožbi v upravnem sporu), da je vlogo za vpis v razvid podal pomotoma, zaradi česar je prosil, da se ga iz razvida izbriše za nazaj.

19. Z izpodbijano odločbo je ministrstvo, sklicujoč se na določbo 62. člena ZŠpo-1, tožnika iz razvida izbrisalo z dnem 26. 2. 2024, ne da bi ob tem pojasnilo, zakaj ni sledilo njegovi prošnji, naj se ga, glede na okoliščine zadeve, iz razvida izbriše z dnem 22. 1. 2024. Iz obrazložitve odločbe tako ni mogoče razbrati, ali je ministrstvo prošnjo tožnika za izbris na želeni datum zgolj spregledalo, ali pa je mnenja, da predlagani izbris za nazaj po veljavni zakonodaji ni dopusten. Izpodbijane odločitve zato v delu, v katerem jo tožnik napada v upravnem sporu (v delu, v katerem o zahtevku stranke ni bilo odločeno oziroma v delu, v katerem niso navedeni razlogi za odločitev), ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki terja odpravo odločbe in vrnitev zadeve organu v ponovni postopek. Tudi pri odločanju o vpisih in izbrisih iz razvidov na področju športa je namreč treba upoštevati splošna pravila ZUP, ki določajo obvezne sestavine odločbe, med katere sodi med drugim tudi obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ter navedba razlogov, zaradi katerih kakšnemu zahtevku strank ni bilo ugodeno (prvi odstavek 214. člena ZUP). Ustrezna obrazložitev je bistvenega pomena za zaščito strankinega pravnega položaja, kar velja še toliko bolj v obravnavani zadevi, v kateri se odloča o izbrisu iz razvida, ki ima lahko za stranko pomembne posledice na področju pravic, ki so ji priznane iz naslova invalidnosti.

20. Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Ministrstvo se bo moralo pri odločanju v ponovnem postopku, v katerem je vezano na stališča sodišča, ki izhajajo iz sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1), izrecno opredeliti do zahteve tožnika, da se ga zaradi pomote pri vložitvi predloga za vpis iz razvida izbriše z dnem 22. 1. 2024. Svojo odločitev pa bo moralo vključiti tudi v sam izrek odločbe, v okviru katerega je treba po prvem odstavku 213. člena ZUP odločiti tako o predmetu postopka kot tudi o vseh zahtevkih strank.

21. V skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

22. Po 32. členu ZUS-1 je začasno odredbo mogoče izdati do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Za odločanje o začasni odredbi morajo biti procesne predpostavke podane ves čas postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče o tožbi pravnomočno odločilo s to sodbo (točka I izreka), procesne predpostavke za odločanje o predlagani začasni odredbi niso več podane, zaradi česar je sodišče ob smiselni uporabi šeste alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo brez vsebinske obravnave.

K točki III izreka:

23. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).

24. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnik pa je bil v postopku zastopan po pooblaščenki, ki je odvetnica, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (tožnikova pooblaščenka je namreč zavezanka za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR.

25. Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

1 Po uradni dolžnosti se zasebni športni delavec izbriše iz razvida, če ministrstvo ugotovi, da posameznik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev; da mu je s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v športu, ali da je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida. 2 Po tretjem odstavku 76. člena ZŠpo-1 se v razvid zasebnih športnih delavcev vpisujejo naslednji podatki: ime in priimek, EMŠO, spol, stalno in začasno prebivališče ali sedež opravljanja dejavnosti, datum rojstva in datum smrti, področje športne dejavnosti in strokovna izobrazba ali strokovna usposobljenost. 3 Status zavarovanca, ki se pridobi z dnem vpisa v Poslovni register Slovenije, traja vse do izbrisa iz registra (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp 164/2021 z dne 20. 10. 2021).