Jedro

ZIZ sodišču ne daje pooblastila, da bi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti, brez ustreznih procesnih dejanj strank oziroma drugih udeležencev v postopku, lahko ugotovilo, da nepremičnina ni last dolžnika in izvršbo ustavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Dolžnica je dolžna upniku v roku osem dni povrniti pritožbene stroške v znesku 168,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči deveti dan od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek ustavi.

Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi opozarja na nasprotje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ko sodišče prve stopnje navaja, da je dolžnica nepremičnino prodala podjetju A. ... in da je dolžnica vložila tožbo za razveljavitev prodajne pogodbe med A. in C. M. ter B. B. Nadalje v pritožbi opozarja na pomen zastavne pravice ter opozarja, da v obravnavanem primeru ni bilo pravne podlage za ustavitev izvršilnega postopka. Predlaga ugoditev pritožbi tako, da se postopek izvršbe nadaljuje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Dolžnica je odgovorila na pritožbo in v odgovoru smiselno predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je bilo s sklepom In 2005/223 z dne 1.2.2006 dovoljeno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem nepremičnine – stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiško knjigo in katerega lastništvo takratnih dolžnic A. M. in C. M. je upnik dokazoval s prodajno pogodbo z dne 27.10.1997, izvršitelj pa je dne 15.3.2006 opravil rubež nepremičnine. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvo sodišče na podlagi navedbe cenilca v cenitvenem poročilu, da je dolžnica C. M. prodala nepremičnino podjetju A. ... in da je v teku pravda za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, vpogledalo v spis P 79/2001 Okrožnega sodišča v Celju in ugotovilo, da je bila v navedeni zadevi vložena tožba zaradi razveljavitve prodajne pogodbe za stanovanje z dne 29.11.2000, katero je vložila C. M., njen tožbeni zahtevek pa je bil pravnomočno zavrnjen. Na tej podlagi je prvo sodišče zaključilo, da je od 29.11.2000 naprej stanovanje v lasti omenjenega podjetja in da dolžnica ni več bila njegova lastnica ob izdaji sklepa z dne 1.2.2006 ter ob rubežu nepremičnine dne 15.3.2006 in je zato izvršilni postopek ustavilo, takšno odločitev pa je oprlo na 168. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ.

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da prvo sodišče ni imelo pravne podlage za ustavitev izvršilnega postopka. ZIZ v prvem odstavku 168. člena sicer določa, da mora biti nepremičnina v predlogu za izvršbo označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine, vendar se ta določba nanaša le na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, pa se na podlagi drugega odstavka 168. člena ZIZ uporablja določba 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino, oziroma druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo, izvršitelj pa nato po odredbi sodišča opravi rubež nepremičnine, za katero je predlagana izvršba. ZIZ pa v svoji določbah sodišču ne daje pooblastila, da bi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti lahko ugotovilo, da nepremičnina ni last dolžnika in izvršbo ustavilo. Izvršilno sodišče ne more ustaviti dovoljene izvršbe po uradni dolžnosti, brez ustreznih procesnih dejanj strank oziroma drugih udeležencev v postopku (2. - 5. točka 16. člena ZIZ), in so zato utemeljene pritožbene navedbe, da prvo sodišče ni imelo podlage za sprejem izpodbijane odločitve, s katero je ustavilo izvršilni postopek, s tem pa celo poseglo v prekinjeni postopek, saj prvo sodišče po prekinitvi postopka v delu zoper pokojno dolžnico A. M. (listna številka ... spisa) še ni zagotovilo pogojev za njegovo nadaljevanje. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi, ki se je izkazala za utemeljeno, ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sicer pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-2324/08 z dne 16.12.2010, gre novemu lastniku nepremičnine, na katerega je prešla lastninska pravica s hipoteko obremenjene nepremičnine, na katero teče izvršba, če izvršilno sodišče na podlagi podatkov zemljiške knjige to ugotovi, procesni položaj dolžnika, ki mu ga izvršilno sodišče mora zagotoviti po uradni dolžnosti.

Glede na to, da je upnik uspel s pritožbo in so bili njegovi pritožbeni stroški potrebni za izvršbo, je upravičen do njihove povrnitve (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je priznalo za sestavo pritožbe 300 točk (tarifna številka 27/6 Odvetniške tarife – OT, ki se v obravnavanem primeru uporablja na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi), 2% oziroma 6 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 140,45 EUR in 20 % DDV (28,09 EUR) na vrednost opravljenih odvetniških storitev, skupaj tako 168,54 EUR pritožbenih stroškov, ki jih je dolžnica dolžna povrniti upniku v roku osem dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.