Jedro

Kot znamke se ne morejo registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve.

Znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil prijavo znamke „080-TAXI“ št. Z-201071453 z dne 13. 10. 2010. V obrazložitvi navaja, da je 13. 10. 2010 prejel zahtevo za registracijo znamke za navedeni znak za blago in storitve, po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju NK), razvrščene v razrede 12, 35, 38, 39, 41 in 43. Po ugotovitvi, da znaka ne sme registrirati kot znamke, ker nasprotuje določilom točk b), c), e) in h) prvega odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06-UPB, v nadaljevanju ZIL-1), je prijavitelja pozval, da se izjavi o teh zavrnilnih razlogih. Prijavitelj je odgovoril, da je eden izmed ponudnikov taksi storitev, ki jih stranke lahko naročajo s pomočjo brezplačnih telefonskih številk, ki se v Sloveniji začenjajo s številkami 080. Sam ima v najemu edinstveno številko 080-8294, ki ob uporabi standardizirane alfanumerične telefonske tipkovnice edina omogoča zapis besede TAXI prav z zaporedjem številk 8294. Zaradi tega je mogoče to številko alternativno prikazovati tudi v deloma abecednem načinu, torej kot 080-TAXI. Znamki namerava zagotoviti celostno grafično podobo, ki bo dodatno vplivala na prepoznavnost. Zakupil je tudi internetno domeno 080-taxi.si. Po preučitvi odgovora je upravni organ še vedno menil, da znaka ni mogoče registrirati kot znamko. Znak „080-TAXI“ je v običajnih znakih (standardne črke in številke ter pomišljaj), kar pomeni, da razen vsebine nima drugega razlikovalnega elementa. Beseda TAXI je oznaka za vozilo, katerega voznik stranke proti plačilu pelje na želeno mesto, številka 080 pa pred katerokoli telefonsko številko pomeni, da gre za brezplačno telefonsko številko. Ponavadi je povezana s taksi službami. Znaka „080-TAXI“ zato povprečni potrošnik ne bo doživljal kot znamko konkretnega subjekta, pač pa kot informacijo o vrsti storitve oziroma o proizvodu. Številka 080 znaku oziroma besedi TAXI ne dajeta nobene razlikovalnosti, saj jo povprečni potrošnik pozna in ve, kaj pomeni. Kombinacijo 080 in besedo TAXI uporablja veliko število tržnih subjektov (dokaz je število zadetkov na internetu pod geslom „080-taxi“) in jo kot tako poznajo tudi potrošniki, zato mora ostati v prosti uporabi za različne taksi službe oziroma ponudnike taksi storitev. Tudi če proizvodi in storitve, ki jih s prijavljenim znakom želi označevati prijavitelj, niso v zvezi s taksiji oziroma storitvami taksi služb, znak „080-TAXI“ ni primeren za uporabo kot znamka, saj je za del blaga in storitev, ki so predmet prijave, zavajajoč. Pojasnjevanje prijavitelja, da je beseda TAXI v bistvu tekstualni prikaz številke 8294, ki jo ima zakupljeno, je pri odločanju irelevantno, saj gre za podatek, ki povprečnemu potrošniku ni znan in v tem znaku verjetno ne bo prepoznal telefonske številke prijavitelja. Proces in posebnosti pri izboru telefonske številke in posledično samega znaka je znan le prijavitelju. Prijavitelj tudi ni dokazal, da potrošniki znak „080-TAXI“ zaradi dolgotrajne intenzivne uporabe doživljajo kot znamko in ne kot informacijo o vrsti blaga. Iz navedenih razlogov je prijavo znamke zavrnil. Tožeča stranka vlaga tožbo, v kateri navaja, da so stališča upravnega organa pravno zmotna. Že v upravnem postopku je pojasnila, da je edini družbenik in zakoniti zastopnik družbe A. d.o.o., ki se na trgu aktivno ukvarja z zagotavljanjem taksi storitev. Strankam omogoča naročanje storitev na za klicatelje brezplačnih telefonskih številkah. Le ona že od konca leta 2009 uporablja številko 080-8294, ki ob uporabi standardizirane alfanumerične telefonske tipkovnice omogoča zapis besede TAXI. Tak način poslovnega komuniciranja tj. predstavljanje kontaktnih telefonskih številk tudi z (deloma) abecednim zapisom je splošno priznan in uveljavljen v svetovnem merilu (npr. 0-800-HOROSCOPE za telefonsko predvajanje horoskopa, 0-800-FLOVER za naročanje cvetja, 1-800 CONTACTS za naročanje kontaktnih leč). Tožeča stranka poudarja, da nobena druga številka ne omogoča izpisa besede TAXI in je v tem smislu nedvomno unikatna in nedvomno zagotavlja izrazite razlikovalne učinke do drugih brezplačnih telefonskih številk. Zanika trditev upravnega organa, da naj bi bili pri iskanju na spletu številni zadetki pod geslom „080-TAXI“. Drži pa ugotovitev upravnega organa, da (še) ni podana dolgotrajna in intenzivna uporaba te znamke, vendar namerava v njeno promocijo vložiti znatna sredstva. Pristop, po katerem je najprej sprožila aktivnosti za registracijo znamke, je edino poslovno logičen. Tudi celostno grafično podobo znaka bi še izdelala. Ne glede na navedeno pa meni, da je najbolj bistvena telefonska številka, saj bo prav zaporedje številk in črk (četudi brez posebne grafične podobe) tisto, ki ga bodo stranke povezovale s storitvami njene družbe in s kvaliteto le-teh. Dostop do storitev bo olajšan zaradi enostavnosti pomnjenja telefonske številke. Potrošniki bodo kmalu po začetku ustreznega trženja številko 080-8294 povezovali s storitvami tožeče stranke. Številko si bodo zlahka zapomnili prav zaradi predstavitve v abecednem načinu. Zato ne drži ugotovitev upravnega organa, da ni verjetnosti, da bo potrošnik v tej znamki prepoznal telefonsko številko, na katero lahko pokliče taksi službo tožeče stranke. Tožeča stranka predlaga, da sodišče opravi obravnavo, na njej izvede predlagane dokaze in odloči tako, da izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi. V zvezi s poudarjanjem tožeče stranke, da prijavljeni znak predstavlja alfanumerično verzijo njene telefonske številke, pojasnjuje, da predmet registracije znamke ni bila telefonska številka, pač pa kombinacija številk, ki označujejo začetne telefonske številke, ki so za klicatelja brezplačne (080) in besede TAXI, ki označuje vozilo za opravljanje določene vrste storitev. Ta kombinacija nima zadostne razlikovalnosti, da bi jo bilo mogoče registrirati kot znamko. Navaja, da iskanje zadetkov na internetu na geslo 080 TAXI pokaže nekaj zadetkov. Na iskalniku NAJDI.SI jih ni na popolnoma identično geslo (pomišljal med kombinacijo številk in besedo), so pa taki na iskalniku GOOGLE in se ne nanašajo na prijavljeni znak. Pa tudi če se nikjer ne bi pojavil zadetek na popolnoma identično geslo, to še ne bi pomenilo, da ima prijavljeni znak zadostno razlikovalnost. Ponavlja stališče iz izpodbijane odločbe, kako bo potrošnik znak dojemal. Glede navedb tožeče stranke, da bo dala izdelati grafično podobo znaka in začela njegovo intenzivno promocijo, pa odgovarja, da je bilo to v času odločanja, glede na dejanske okoliščine, ki so bile tedaj podane, irelevantno.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev upravnega organa, da prijavo znamke za znak „080-TAXI“ tožeče stranke zavrne, temelji na razlogih, zaradi katerih se znak ne sme registrirati kot znamka, določenih v 43. členu ZIL-1, v točki b) - ker je znak brez slehernega razlikovalnega učinka, v točki c) – ker lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitve, v točki e) – ker sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja in v točki h) – ker zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev.

Z oceno upravnega organa, da prijavljeni znak za znamko nima zadostne razlikovalnosti, se tožeča stranka ne strinja, vendar po presoji sodišča s svojimi ugovori njenega stališča o registrabilnosti prijavljenega znaka ni uspela izpodbiti.

Številke in črke, iz česar je po opisu v izpodbijani odločbi in podatkih upravnega spisa sestavljen prijavljeni znak, spadajo v kategorijo znakov, ki lahko sestavljajo znamko, če tak znak omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja (42. člen ZIL-1). V skladu z navedeno določbo se torej ne morejo kot znamke registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve, oziroma povedano drugače, uporaba določbe na konkretnem primeru pomeni, da se lahko registrira le znamka, če se z njo blago ali storitev, za katero se zahteva registracija, označi kot blago ali storitev, ki izvira iz določenega podjetja, in ga tako razlikuje od blaga ali storitev drugega podjetja.

Razlikovalni učinek znaka je treba presojati glede na proizvode in storitve, za katere se zahteva registracija in glede na to, kako ga zaznava upoštevna javnost. Tožeča stranka izpodbija preizkus razlikovalnosti, ki ga je opravila tožena stranka, glede taksi storitev.

Sodišče ocenjuje, da je upravni organ v izpodbijani odločbi opravil celosten preizkus prijave. Tudi po mnenju sodišča znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Strinja se, da bo relevanten potrošnik znak dojemal kot informacijo o vozilu ali storitvi (taksi kot osebno vozilo z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze), številko 080 pa kot brezplačen telefonski klic, na kakršnega ponudniki taksi storitev ponujajo svoje storitve. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima. Ker je razlikovalnost zakonski pogoj za registracijo, ki se ugotavlja na prej opisani način, niti ni pomembno, ali se znak pojavlja na spletu, kar naj bi po navedbah tožeče stranke upravni organ nepravilno ugotovil. Na drugačno odločitev prav tako ne more vplivati mnenje tožeče stranke, da je prijavljeni znak edinstven zato, ker predstavlja alfanumeričen zapis telefonske številke (…), ki jo ima zakupljeno kot številko, na kateri lahko uporabniki naročajo njene taksi storitve. Za potrebe registracije je upravni organ moral preizkusiti znak, kakršen je bil prijavljen, to pa je z vezajem povezana sestavljanka številk in besede (080-TAXI). Že zgoraj je sodišče pritrdilo oceni upravnega organa, kako bo ta znak relevantni potrošnik dojemal, torej, da ni verjetno, da ga bo povezoval s telefonsko številko tožeče stranke. Tak pomen znamke je tudi po mnenju sodišča poznan le tožeči stranki ali pa le ozkemu krogu potrošnikov. Tožeča stranka namreč, kot ugotavlja upravni organ v izpodbijani odločbi, ni dokazala, da bi zaradi dolgotrajne uporabe na enak način znak zaznavala širša javnost. Te ugotovitve upravnega organa tožeča stranka niti ne prereka, saj v tožbi navaja, da še ni podana dolgotrajna in intenzivna uporaba znaka ter da šele namerava v promocijo vložiti znatna sredstva in tudi izdelati celostno grafično podobo znaka. Vendar pa teh morebitnih bodočih okoliščin upravni organ pri odločanju ni mogel upoštevati, ker je v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) moral upoštevati dejansko in pravno stanje, kakršno je bilo ob odločanju.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člen Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, kot je predlagala tožeča stranka. Dokazi, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo, so bodisi že v upravnem spisu (izpisek iz sodnega registra, priloge k pogodbam o naročniškem razmerju s Telekom) in dejstva, ki se z njimi dokazujejo, sploh niso sporna (da je tožeča stranka imetnica telefonske številke 080-8294), ali pa ni niti verjetnosti, da bi lahko vplivali na drugačno odločitev (izpisi iz spletnih strani, zaslišanje tožeče stranke, s tem da tožeča stranka ni niti pojasnila, kaj drugega, kot je navedla v tožbi, naj bi izpovedala).

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.