Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti, s sklepom, določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Svojo odločitev mora ustrezno obrazložiti, da je mogoče takšno oceno tudi preveriti.
Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu II/2 razveljavi.
V navedeni zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, kaj sodi v zapuščino in nato na podlagi oporoke za dedinjo vsega premoženja razglasilo pokojničino sestro A. B. F.. V istem sklepu je sodišče ugotovilo vrednost zapuščine v višini 60.000,00 EUR ter dedinji odmerilo sodno takso v višini 612,00 EUR.
Zoper sklep o ugotovitvi vrednosti zapuščine in odmero sodne takse vlaga pritožbo dedinja A. B. F., ker meni, da je takšna ocena zmotna, da ne temelji na ugotovljenem dejanskem stanju ali pa je posledica napake v številki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi navaja, da je sodišču sporočila svojo oceno vrednosti zapuščine, in sicer 16.800,00 EUR, saj stanovanje meri samo 15,95 m2. Navedla je tudi, da uveljavlja stroške pogreba, urejanja groba in postavitve spomenika v višini 4.500,00 EUR ter stroške v zvezi z pomočjo pokojni sestri pred smrtjo v višini 11.000,00 EUR.
Pritožba je utemeljena.
V pritožbenem postopku je sporno le vprašanje vrednosti zapuščine zaradi plačila sodne takse. Iz določila 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sledi, da se v zapuščinskem postopku taksa plača od čiste vrednosti zapuščine. Sodišče ugotavlja vrednost odločilno za odmero takse v zapuščinskem postopku po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. 31. člen že citiranega zakona daje sodišču pooblastilo, da v primeru, ko se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti, s sklepom, določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Svojo odločitev mora ustrezno obrazložiti, da je mogoče takšno oceno tudi preveriti. Ker sklep v izpodbijanem delu nima nikakršne obrazložitve, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno pritožbi na podlagi določila 3. točke 365. člena ugoditi ter sklep v izpodbijanem delu razveljaviti.
Ker Zakon o dedovanju ne predvideva, da bi moral sklep o dedovanju vsebovati tudi podatke o vrednosti zapuščine, naj sodišče vprašanje vrednosti zapuščine obravnava kot predlog za odmero takse, ki ga mora obrazložiti, da bo njegovo odločitev mogoče preveriti.