Jedro

Pripravljalne vloge, v katerih stranka le ponavlja, kar je že predhodno navedla, za postopek niso potrebne. Ponavljanje že podanih navedb namreč ne pripomore k razrešitvi spora. Prav nasprotno. Tako ravnanje sodišče le po nepotrebnem obremenjuje s prebiranjem vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami.

Izjava stranke, da izvedenskemu mnenju ne nasprotuje, ima enak učinek, kot če izjave sploh ne poda.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v I. točki izreka tako, da se znesek stroškov postopka zniža za 199,62 EUR (in sedaj znaša 4.576,23 EUR); - v III. točki izreka pa tako, da se znesek stroškov pritožbenega postopka zniža za 185,73 EUR (in sedaj znaša 187,59 EUR).

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno z določili četrtega odstavka 54. člena ter četrtega in petega odstavka 53. a člena Zakona o sodiščih (ZS; Ur. l. RS, št. 19/1994 in nasl.) odločalo o tožničini pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022, s katerim je to odločilo, da je tožnica, ki v sporu ni uspela, dolžna plačati toženki stroške postopka v znesku 6.261,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (skladno s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbi tožnice delno ugodilo in sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 spremenilo tako, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v znesku 4.775,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Zoper sklep se pritožujeta obe stranki postopka.

4. Tožnica se pritožuje zoper odločitev v I. in II. točki izreka sklepa. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma da ga spremeni tako, da zmanjša znesek priznanih stroškov. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da se izpodbijanega sklepa v II. točki izreka ne da preizkusiti, saj ni jasno v katerem delu naj bi se sklep potrdil. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti spremenilo svojo prejšnjo odločitev. Nadalje navaja, da sodišče prve stopnje toženki ne bi smelo priznati nobenih stroškov za četrto pripravljalno vlogo z dne 28. 3. 2019. Kot v celoti nepotrebno bi moralo sodišče prve stopnje šteti tudi šesto pripravljalno vlogo toženke, saj bi lahko slednja dodatno pripombo na mnenje izvedenca podala že v svoji peti pripravljalni vlogi. Prav tako sodišče prve stopnje toženki ne bi smelo priznati nobenih stroškov za deseto in enajsto pripravljalno vlogo, saj sta bili nepotrebni. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje toženki priznalo previsoke stroške za osmo, deveto in deseto pripravljalno vlogo in za zastopanje na narokih 17. 5. 2018, 10. 10. 2018, 19. 2. 2019 in 21. 3. 2019. Sodišče prve stopnje je namreč šele v sodbi odločilo, da se dopusti sprememba tožbe. Glede na napačno odmerjene stroške je sodišče prve stopnje posledično napačno odmerilo tudi materialne stroške in DDV.

5. Toženka pa se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti potrdi sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Nasprotuje stališču o nepotrebnosti njenih pripravljalnih vlog. Takšno stališče predstavlja kršitev pravice stranke do izjave v postopku. Meni, da so bile za postopek v celoti potrebne tudi njena druga, tretja, četrta, šesta in deveta pripravljalna vloga ter vloga za dne 3. 12. 2019. Nadalje izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka, saj je tožnica s pritožbo le delno uspela, zato ni upravičena do povrnitve celotnih pritožbenih stroškov. Poleg tega je sodišče prve stopnje tožnici priznalo stroške za pritožbo kot da gre za pritožbo zoper meritorno odločitev, namesto za pritožbo zoper procesni sklep.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

O pritožbi tožnice:

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe o nejasnosti II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Tožnica namreč s pritožbo zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 ni v celoti uspela (zato se zoper izpodbijani sklep tudi pritožuje), hkrati pa s pritožbo zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 ni izpodbijala vseh stroškov postopka, ki so ji bili s tem sklepom naloženi v plačilo. Zato je sodišče prve stopnje, ki je tožničini pritožbi delno ugodilo in posledično v I. točki izreka izpodbijanega sklepa tožnici v plačilo naložilo nižji znesek pravdnih stroškov (kot ji je bil naložen s sklepom Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022), v II. točki izreka izpodbijanega sklepa pritožbo v ostalem delu zavrnilo in potrdilo sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 v njegovem nespremenjenem izpodbijanem delu.

8. Nerazumljive so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje toženki ne bi smelo priznati nobenih stroškov za sestavo četrte pripravljalne vloge z dne 28. 3. 2019. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (točke 9, 17 in 18) namreč jasno izhaja, da sodišče prve stopnje toženki za sestavo četrte pripravljalne vloge ni priznalo nobenih stroškov postopka.

9. Utemeljeno pa tožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženki za šesto pripravljalno vlogo priznalo 20 točk (s pripadajočimi materialnimi stroški in DDV). V tej vlogi je toženka podala eno samo pripombo na izvedensko mnenje izvedenca za varnost in zdravje pri delu oziroma postavila eno samo vprašanje za izvedenca, kar bi toženka lahko storila že v njeni peti pripravljalni vlogi, v kateri se je obširno opredelila do tega izvedenskega mnenja in nanj podala pripombe. Res je sicer sodišče prve stopnje toženki s sklepom podaljšalo rok za podajo pripomb zoper to izvedensko mnenje, in sicer iz razloga, da bi toženka v tem času pridobila konkretnejšo opredelitev zunanjega izvajalca za varnost in zdravje pri delu. Vendar pa iz vsebine šeste pripravljalne vloge in v njej podane pripombe ne izhaja, da bi bila ta posledica konkretnejše opredelitve zunanjega izvajalca za varnost in zdravje pri delu, ki bi jo v tem času prejela toženka. Šesta pripravljalna vloga toženke predstavlja nepotrebno kopičenje pripravljalnih vlog in je bila tako za pravdo nepotrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženki, znižalo za 20 točk s pripadajočimi materialnimi stroški in DDV.

10. Sodišče prve stopnje pa je toženki utemeljeno priznalo stroške za deseto pripravljalno vlogo. V njej je namreč toženka utemeljeno opozorila, da ne držijo navedbe iz tožničine pete pripravljalne vloge, v kateri je tožnica navedla, da je iz izpovedi prič razvidno, da se je delalo tudi preko malice in čez polni delovni čas (in da naj izvedenec pojasni vpliv takega dela). Toženka je v deseti pripravljalni vlogi tako utemeljeno nasprotovala, da bi izvedenec v tej smeri dopolnil mnenje. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre dejansko za zelo kratko vlogo toženke, ki jo je mogoče uvrstiti pod "druge vloge" v smislu 4. točke tarifne št. 19 v času sestave vloge veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 - 22/19), za sestavo katere je predpisanih 50 točk. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritožbi ugodilo in stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženki, znižalo še za 250 točk (s strani sodišča prve stopnje priznanih 300 točk zmanjšanih za 50 točk) s pripadajočimi materialnimi stroški in DDV.

11. Sodišče prve stopnje je toženki utemeljeno priznalo stroške tudi za enajsto pripravljalno vlogo. V njej se je toženka opredelila do obširnih novih navedb tožnice iz njene šeste pripravljalne vloge, v katerih je slednja zatrjevala nepravilnosti pri opravljenem ogledu in meritvah ter izpostavila novejšo literaturo v zvezi s tožničino boleznijo itd. Ta toženkina vloga je bila tako potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).

12. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje toženki priznalo previsoke stroške za osmo, deveto in deseto pripravljalno vlogo ter za zastopanje na narokih 17. 5. 2018, 10. 10. 2018, 19. 2. 2019 in 21. 3. 2019. Glede na to, da je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 20. 5. 2020 povišala tožbeni zahtevek iz 6.000,00 EUR na 10.000,00 EUR, kot to tudi sama navaja v pritožbi zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022, je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka, skladno z določili Odvetniške tarife, od 20. 5. 2020 dalje pravilno izhajalo iz 400 točk in toženki za v pritožbi izpostavljeno osmo pripravljalno vlogo, ki je bila v spis vložena že po spremembi tožbe, pravilno priznalo 300 točk, medtem ko za deveto pripravljalno vlogo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženki sploh ni priznalo nobenih stroškov, za deseto pripravljalno vlogo pa je pritožbeno sodišče v 10. točki obrazložitve tega sklepa navedlo razloge za znižanje stroškov iz 300 točk na 50 točk. Pri tem za odločitev o stroških postopka ni relevantna pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje o spremembi tožbe formalno odločilo šele s sodbo.

13. V zvezi z zastopanjem toženke na narokih 17. 5. 2018, 10. 10. 2018, 19. 2. 2019 in 21. 3. 2019 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prav tako pravilno izhajalo iz 400 točk in toženki za te naroke skladno z določili Odvetniške tarife priznalo 200 točk. Četudi je bila vrednost spora v času teh narokov še 6.000,00 EUR, pa je bila vrednost točke po Odvetniški tarifi vse do 5. 4. 2019 0,459 EUR (Ur. l. RS, št. 22/2019), kar pomeni 400 točk po Odvetniški tarifi, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in stroške postopka v I. točki izreka izpodbijanega sklepa znižalo za 270 točk (20 točk + 250 točk), kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj z materialnimi stroški v višini 1 % in 22 % DDV znaša 199,62 EUR; tako da znaša sedaj znesek stroškov postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženki, 4.576,23 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi toženke:

15. Neutemeljeno je toženkino pritožbeno stališče, da predstavlja obrazložitev sodišča prve stopnje, da vse njene pripravljalne vloge za ta postopek niso bile potrebne, kršitev njene pravice do izjave v postopku. Toženki, ki je v spis vložila kar dvanajst pripravljalnih vlog, ni bila kršena pravica do izjave v postopku. Vendar pa toženka skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP ni upravičena do povračila vseh stroškov postopka, ki so ji s tem nastali, pač pa le do tistih, ki so bili potrebni za pravdo, o čemer pa je odločilo sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

16. Toženka v pritožbi neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da ni upravičena do povračila stroškov za sestavo druge pripravljalne vloge, ki jo je v spis vložila 3. 5. 2018. V tej vlogi se je toženka sicer res (na kratko, v treh stavkih) opredelila do tožničinega zdravniškega spričevala, katerega predložitev je slednji naložilo sodišče prve stopnje. Vendar pa se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da bi se do tega spričevala toženka (sploh glede na dolžino njene opredelitve) lahko opredelila na naroku za glavno obravnavo, ki je bil razpisan in opravljen dne 17. 5. 2018, torej le dva tedna za vložitvijo te vloge. Nenazadnje si morajo (tudi) stranke prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški (prvi odstavek 11. člena ZPP).

17. Nadalje pritožba neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženki za sestavo tretje pripravljalne vloge priznalo le 20 točk (za s to vlogo predložen posnetek delovne operacije), namesto priglašenih 300 točk. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da toženka v tej vlogi le ponavlja navedbe, ki jih je podala že v prvi pripravljalni vlogi. Res je sicer, kar navaja toženka v pritožbi, da ji je sodišče prve stopnje na njeno prošnjo na naroku za glavno obravnavo dne 17. 5. 2018 dodelilo rok, da se opredeli do navedb tožnice na naroku. Vendar pa pripravljalne vloge, v katerih stranka le ponavlja, kar je že predhodno navedla, za postopek niso potrebne. Ponavljanje že podanih navedb namreč ne pripomore k razrešitvi spora. Prav nasprotno. Tako ravnanje sodišče le po nepotrebnem obremenjuje s prebiranjem vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami. Iz poziva sodišča prve stopnje na tem naroku pa tudi ne izhaja, da je bila toženka dolžna s pripravljalno vlogo odgovoriti na tožničine navedbe.

18. Sodišče prve stopnje toženki pravilno ni priznalo stroškov niti za sestavo četrte pripravljalne vloge z dne 28. 3. 2019, saj tudi ta za postopek ni bila potrebna. V njej namreč toženka navaja, da bi bilo treba najprej izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke in šele zatem z izvedencem za varstvo pri delu. Sodišče prve stopnje je namreč že na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2019 sprejelo sklep, da se izvede dokaz z izvedencem za varstvo pri delu in da sta stranki dolžni založiti predujem za izvedenca. Dne 21. 3. 2019 je sodišče prve stopnje opravilo še en narok za glavno obravnavo. Toženka bi tako lahko svoje stališče iz četrte pripravljalne vloge podala že na katerem od teh narokov. Gre torej za povsem nepotrebno pripravljalno vlogo.

19. Kot izhaja iz 9. točke obrazložitve tega sklepa, pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede potrebnosti šeste pripravljalne vloge in priznanju stroškov za to vlogo v višini 300 točk. 20. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da toženki ne prizna stroškov za sestavo izjave z dne 3. 12. 2019, v kateri toženka nasprotuje v sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 11. 2019 postavljenim vprašanjem za izvedenca. Dokazovanje z izvedenci vodi sodišče (prvi odstavek 252. člena ZPP). Toženka bi lahko svoje stališče navedla v pripombah na izvedensko mnenje, ki jih je tudi podala v sedmi pripravljalni vlogi.

21. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe glede potrebnosti devete pripravljalne vloge, v kateri je toženka navedla, da se v celoti strinja z izvedenskim mnenjem in nanj nima pripomb. Sodišče prve stopnje je namreč stranki pozvalo, naj zoper mnenje podata (zgolj) morebitne pripombe. Teh pa toženka ni imela. Izjava stranke, da izvedenskemu mnenju ne nasprotuje, pa ima enak učinek, kot če izjave sploh ne poda (prim. sklep VSL III Ip 3522/2015). Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da tudi deveta pripravljalna vloga toženke ni bila potrebna.

22. Utemeljeno pa pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka izpodbijanega sklepa, to je glede stroškov pritožbenega postopka pred sodiščem prve stopnje. Tako pritožba pravilno navaja, da tožnica v pritožbenem postopku pred sodiščem prve stopnje s pritožbo ni v celoti uspela niti ni uspela s pretežnim delom pritožbe, zato ni upravičena do povračila vseh stroškov pritožbenega postopka, pač pa le do povračila uspehu sorazmernega dela stroškov (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z določili prvega do tretjega odstavka 154. člena ZPP). Tožničin pritožbeni uspeh znaša, glede na vrednost izpodbijanega dela sklepa Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 (ki znaša 2.217,96 EUR1) in vrednost uspeha s pritožbo (ki znaša 1.486,02 EUR2), 67 %, zato je v tem deležu upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka pred sodiščem prve stopnje. Toženka pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločanju sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

23. Ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta ob odločanju o pritožbi zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 2.217,96 EUR3, je pritožbeno sodišče tožnici skladno z določili Odvetniške tarife za sestavo pritožbe zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 priznalo naslednje stroške: 375 točk za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost točke (0,60 EUR) znaša 279,99 EUR; tožnica pa je glede na 67 % uspeh s pritožbo upravičena do povračila stroškov v znesku 187,59 EUR.

24. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in stroške postopka v III. točki izreka izpodbijanega sklepa znižalo za 185,73 EUR, tako da znaša sedaj znesek stroškov postopka, ki jih je toženka dolžna povrniti tožnici, 187,59 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

25. V ostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

26. Ker sta stranki s pritožbama deloma uspeli, obe v manjšem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tožnica je s pritožbo zoper sklep Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022 uveljavljala znižanje stroškov za 7 pripravljalnih vlog in izjavo z dne 3. 12. 2019 (to je 8 x 300 točk), znižanje stroškov ogleda za 100 točk, znižanje stroškov štirih pripravljalnih vlog iz 300 na 225 točk (to je 4 x 75 točk) in znižanje stroškov za štiri naroke iz 200 na 150 točk (to je 4 x 50 točk), skupaj torej za 3.000 točk, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj z 1 % materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 2.217,96 EUR. 2 Razlika med stroški v znesku 6.261,87 EUR, ki so bili tožnici naloženi v plačilo s sklepom Pd 55/2017 z dne 23. 8. 2022, in stroški v znesku 4.775,85 EUR, ki so tožnici naloženi v plačilo z izpodbijanim sklepom. 3 Pri odločanju o pritožbi zgolj zoper sklep o stroških postopka je vrednost spornega predmeta (ki je potrebna za izračun pritožbenih stroškov) enaka vrednosti izpodbijanega zneska stroškov postopka, in ne 50 % siceršnje vrednosti spora, za kar se s sklicevanjem na 2. točko tarifne št. 22 Odvetniške tarife neutemeljeno zavzema toženka v pritožbi.