Jedro

Tožena stranka lahko v pripravljalni vlogi odgovori zgolj na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, sicer pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v dopolnitvi odgovora na tožbo, glede na to, da se je gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 69478/2011 z dne 23. 5. 2011, v 1. in 3. odstavku izreka ostane v celoti v veljavi (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema te sodbe povrniti nadaljnje stroške postopka v višini 104,83 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8 dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je v pravočasni pritožbi, ki jo je vložila po pooblaščencu, navedla, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 69478/2011 z dne 23. 5. 2011 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku, ter tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo, ki ga je vložila po pooblaščencu, višjemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči o stroških odgovora na pritožbo, ki jih je priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Za postopek v sporu majhne vrednosti veljajo določene postopkovne posebnosti (tožena stranka ne trdi, da je sodišče nanje ni opozorilo). V 451. členu ZPP je določeno, da mora v postopku v sporu majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. V primeru, ko se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora tožeča stranka vsa dejstva in dokaze navesti v dopolnitvi tožbe (1), tožena stranka pa lahko v odgovoru na dopolnitev tožbe dopolni svoj ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovori na dopolnitev tožbe tožeče stranke. Glede na določbo tretjega odstavka 452. člena ZPP lahko tožeča stranka v roku 8 dni po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo, tožena stranka pa lahko nato v roku 8 dni po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v kakšnih drugih vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da jo je sodišče prve stopnje s tem, ko (v nasprotju z določbo 452. in 453. člena ZPP) ni upoštevalo njenih navedb iz pripravljalne vloge z dne 24. 10. 2012 (red. št. 19), prikrajšalo za pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se je namreč pravilno oprlo na procesno pravilo iz četrtega odstavka 452. člena ZPP, ki določa, da lahko tožena stranka v pripravljalni vlogi odgovori zgolj na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, sicer pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v dopolnitvi odgovora na tožbo, glede na to, da se je gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine), kot to določa 451. člen ZPP.

8. Čeprav je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navedla vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z vtoževano terjatvijo in je za svoje navedbe predložila dokaze (priloga A1-A14), je tožena stranka v odgovoru na dopolnitev tožbe (red. št. 17) zgolj ponovila bistvene navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi. Navedla je, da nima odprtih nobenih terjatev in da se ne more natančno opredeliti do temelja in višine dolga, saj ne ve, na kakšni podlagi naj bi dolg nastal. Vztrajala je pri tem, da je tožeča stranka tista, ki toženi stranki dolguje znesek na podlagi računa št. 110009 z dne 30. 5. 2011 (vendar ni navedla, da terjatev uveljavlja v pobot, kar je navedlo že sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Tožena stranka kaj več od tega v odgovoru na dopolnitev tožbe ni navedla.

9. Ni se torej opredelila do navedb tožeče stranke iz dopolnitve tožbe, da je z računom št. 225 z dne 5. 8. 2010 v višini 1.890,00 EUR toženi stranki zaračunala dobavo betona, ki ga je zanjo naročila in plačala pri podjetju G., d. d., niti do navedb tožeče stranke v zvezi s tem, da iz elektronskega sporočila (priloga A2) izhaja, da je zaposleni pri tožeči stranki 15. 7. 2010 pri predhodno navedenem podjetju naročil beton in kot kontakt na objektu navedel prav toženo stranko, kar naj bi dokazovalo obstoj tega dogovora. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 (namesto v odgovoru na dopolnitev tožbe) navedla, da je v elektronskem sporočilu kot naročnik naveden zaposleni pri tožeči stranki, s čemer je smiselno zatrjevala, da ni bila naročnica betona.

10. Nadalje je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navedla tudi to, da je iz priloženih odpremnic (priloga A3, A4) razvidno, da je beton namenjen za stranko Č. (kar je priimek tožene stranke), na eni pa je tudi njegov podpis. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 (namesto v odgovoru na dopolnitev tožbe) navedla, da se je podpisala zgolj kot prevzemnik, ne pa kot naročnik. Poleg tega je tožeča stranka k dopolnitvi tožbe priložila dve naročilnici in prevoznico (priloga A6-A8) in zatrjevala, da je prevoznica podpisana s strani tožene stranke, tožena stranka pa je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 (namesto v odgovoru na dopolnitev tožbe) navedla, da se ti dokumenti ne nanašajo na vtoževano terjatev po računu št. 225 z dne 5. 8. 2010. 11. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla, da je za dolg, ki je ostal po pobotu, toženi stranki poslala dva opomina, tožena stranka pa je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 (namesto v odgovoru na dopolnitev tožbe) navedla, da teh opominov ni prejela in da tožeča stranka ni izkazala, da jih je poslala na način, da bi jih lahko prejela. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla tudi to, da je tožena stranka s podpisom predloga poravnave medsebojnih obveznosti in terjatev z dne 9. 9. 2010 (priloga A10) priznala obstoj dolga, tožena stranka pa je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 navedla, da iz te listine ne izhaja, da bi imela tožena stranka dolg do tožeče stranke.

12. Tožena stranka bi lahko torej vse predhodno izpostavljene trditve navedla že v odgovoru na dopolnitev tožbe, vendar jih je šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko jih je štelo kot prepozne in jih ni upoštevalo. Tožena stranka se z navedbami v pripravljalni vlogi torej ni zgolj branila pred očitkom o sprenevedanju, ki ji ga je namenila tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi, ampak je šele v tej vlogi konkretizirano nasprotovala trditvam, ki jih je tožeča stranka podala že v dopolnitvi tožbe. Pripomniti je, da je tožeča stranka del teh trditev ponovila v svoji pripravljalni vlogi (2), vendar to ne pomeni, da so trditve tožene stranke iz pripravljalne vloge, s katerimi je nasprotovala ponovljenim trditvam tožeče stranke, pravočasne.

13. Ob obrazloženem se tako za neutemeljene pokažejo vse nadaljnje pritožbene navedbe in pritožbeni očitki, ki se nanašajo na ponavljanje dejstev iz pripravljalne vloge z dne 24. 10. 2012, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, in sicer, da tožena stranka stranka s terjatvijo po računu 225 z dne 5. 8. 2010, ki presega pobotani znesek, ni bila seznanjena, ker tožeča stranka ni izkazala, da bi opomine posredovala toženi stranki, da iz pobota medsebojnih terjatev z dne 9. 9.2 010 ne izhaja, da bi tožeča stranka imela še kakšno terjatev do tožene stranke, da se odpremnice, naročilnice in prevoznice ne nanašajo na vtoževano terjatev, da je bil vtoževan račun izstavljen v mesecu avgustu 2010, pravdni stranki pa sta predlog o poravnavi medsebojnih obveznosti in terjatev podpisali 9. 9. 2010, ter da elektronskega sporočila ni mogoče opredeliti kot naročilo v imenu in za račun tožene stranke.

14. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Enako velja za tožečo stranko, saj njen odgovor na pritožbo ni v ničemer doprinesel k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato gre za nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Če tožena stranka (v izvršilnem postopku dolžnik) vloži obrazložen ugovor, izvršilno sodišče izda sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, s katerim razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, predlog za izvršbo pa se v tem primeru šteje kot tožba v gospodarskem sporu, ki jo je praviloma treba dopolniti, saj se za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine glede na drugi odstavek 41. člena ZIZ ne zahteva, da bi vseboval dejstveno podlago izterjevane obveznosti.

(2) Navedla je, da je treba upoštevati, da je določene dokumente (odpremnica, prevoznica) podpisala prav tožena stranka, ter da je tožena stranka s podpisom potrdila tudi predlog o poravnavi medsebojnih terjatev (priloga A10) in ni nikoli zavrnila računa. Vse te trditve je tožeča stranka navedla že v dopolnitvi tožbe.