Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Postopek se vodi zaradi določitve pripadajočega zemljišča dvostanovanjski vili v neposredni bližini morja in ... v Ankaranu. Predmetna vila, imenovana tudi „... vila“, je bila zasnovana kot razkošna enostanovanjska meščanska vila v angleško zasnovanem parku (6.000 m2), ki je danes zavarovana kot kulturna in naravna dediščina. Vila je bila podržavljena leta 1956. Takrat je bila predelana v stavbo z dvema posameznima deloma. Uporabljali so jo pravni predniki predlagateljice (sedaj lastnica enega dela) ter prvega in drugega udeleženca (sedaj solastnika drugega dela). Njihovi pravni predniki so stanovanje kupili od prve nasprotne udeleženke na podlagi določb Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ).

2. Obseg zemljišča v Kupoprodajni pogodbi ni bil natančno definiran; iz nje pa izhaja, da se kot predmet pogodbe navajajo: posamezni del v stavbi, klet, garaža z zemljiščem, na katerem stavba stoji. Zemljišče okrog stavbe je bilo najmanj od leta 1960 vpisano kot družbena lastnina v uporabi splošne bolnišnice. Na podlagi 65. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) in 92. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZdej) se je prva nasprotna udeleženka leta 2000 vpisala v zemljiško knjigo kot njegova lastnica.

3. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se k stavbi v etažni lastnini št. 521, stoječi na parc. št. 111/2, k. o. ..., kot pripadajoče zemljišče ugotovi zemljišče s parc. št. 222/2, k. o. ... Ugotovilo je, da je pripadajoče zemljišče iz 1. točke izreka splošni skupni del stavbe, na katerem obstoji solastninska pravica v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela v stavbi št. 521, stoječi na parc. št. 111/2, k. o. ..., in odredilo takšen vpis v zemljiško knjigo. Zavrnilo je predlog prve nasprotne udeleženke in tretje udeleženke za ustanovitev stavbne pravice ter predlog tretje udeleženke za ustanovitev odkupne pravice.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbe zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

5. Zoper sklep sodišča druge stopnje predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja: 1) ali je dopustna razdružitev postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, ki se je začel 22. 6. 2010 na podlagi določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) in v katerem so bila na podlagi prvotnega zakona tudi že opravljena določena procesna dejanja, in sicer postavitev prvega izvedenca za določitev pripadajočega zemljišča, zoper mnenje katerega so udeleženci tudi že dali pripombe, z obrazložitvijo, da gre sicer za nepravdna postopka, vendar so procesna pravila v obeh postopkih različna; 2) ali je sodišče ločitev zadev s sklepom z dne 17. 10. 2012 izvedlo, ker je bil postopek za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) dodeljen v reševanje Okrajnemu sodišču v Sežani; 3) ali je dopustno postopek pod N 25/2014, ki se je vodil na podlagi ZVEtL-a in v katerem so bila na podlagi tega zakona tudi že opravljena določena procesna dejanja, med drugim je bil postavljen tudi že drugi izvedenec, zoper mnenje katerega so udeleženci tudi že dali pripombe, od 19. 7. 2017 dalje voditi po novem Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1); 4) ali je sodišče pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča pravilno uporabilo rezervne kriterije po novem zakonu, upoštevajoč tudi stališča iz Sodbe in sklepa VS RS II Ips 128/2018, in 5) ali sklep z dne 14. 1. 2020 pomeni končno odločitev glede obsega pripadajočega zemljišča, saj sodišče po izdaji instančnega sklepa z dne 17. 4. 2020 predlagateljici ni dalo možnosti, da bi uspešno zagovarjala drugačen obseg pripadajočega zemljišča. 6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP v zvezi z 51. členom ZVEtL-1. 8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP) v zvezi z 51. členom ZVEtL-1.