Jedro

Zaradi pritožbe tožene stranke se tožbeni uspeh pravdnih strank ni v ničemer spremenil (njen pritožbeni uspeh je le navidezen), saj je tudi po nadomestni sodbi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v celoti v veljavi. To pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu v celoti uspela. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je zato upravičena do stroškov, ki jih je imela s postopkom pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa krije sama svoje stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati 415,00 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa plačati nadaljnje pravdne stroške v znesku 78,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano nadomestno sodbo odločilo tako: (I) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 118099/2017 z dne 8. 12. 2017 ostane v celoti v veljavi; (II) tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 510,65 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne do plačila.

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper II. točko izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

_Pravno pomembno procesno stanje_

5. Sodišče prve stopnje je 18. 6. 2019 izdalo sodbo (r. št. 37), s katero je odločilo tako: (I) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 118099/2017 z dne 8. 12. 2017 ostane v celoti v veljavi; (II) tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe in sklepa plačati 415,00 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožila se je tožena stranka, in sicer le zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) iz razloga absolutno bistvene kršitve določbe pravdnega postopka. Navedla je, da sodišče prve stopnje odločitve o stroških ni obrazložilo in ni mogoče preveriti, kateri stroški so upoštevani v stroškovnem izreku, niti ali so upoštevani tudi stroški tožeče stranke, ki v predmetni pravdi niso bili potrebni. Uveljavljala je pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodišče prve stopnje je na podlagi njene pritožbe izdalo sedaj izpodbijano nadomestno sodbo, v kateri je v sedaj pomembnem delu (II. točka izreka) odločilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 510,65 EUR s pripadki. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je glede stroškov odločilo na podlagi 154. člena ZPP. Tožeči stranki je priznalo stroške v višini 415,00 EUR, kar predstavlja sodno takso za redni postopek (tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Priznalo pa je tudi stroške tožene stranke za pritožbo, na podlagi katere je izdalo sedaj nadomestno sodbo. Priznalo je stroške za sestavo pritožbe (625 točk za pritožbo), materialne stroške (12,5 točk), kar znaša 637,50 točk in ob upoštevanju sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 459,00 EUR toženi stranki priznalo stroške v višini 925,65 EUR. Po opravljenem pobotu je odločilo tako, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 510,65 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

_Pritožbene navedbe tožeče stranke_

6. Tožeča stranka navaja, da je tožena stranka zoper sodbo z dne 18. 6. 2019 vložila pritožbo le glede stroškovne odločitve, in še to zaradi izostanka obrazložitve, torej zaradi napake sodišča. Te ni dolžna nositi tožeča stranka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je takšno zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo toženi stranki, zato jih je na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP dolžna nositi sama. V opombi št. 2 citira sodno prakso.

7. Višje sodišče najprej ugotavlja, da je nadomestna sodba v I. točki izreka pravnomočna. Sodišče prve stopnje je na zahtevo tožeče stranke že izdalo temu ustrezno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti (gl. uradni zaznamek na redni št. 44).

8. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi pritožbe tožene stranke se tožbeni uspeh pravdnih strank ni v ničemer spremenil (njen pritožbeni uspeh je le navidezen), saj je tudi po nadomestni sodbi (pri čemer višje sodišče opozarja, da I. točka izreka sodbe z dne 18. 6. 2019 sploh ni bila napadena) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v celoti v veljavi. To pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu v celoti uspela. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je zato upravičena do stroškov, ki jih je imela s postopkom pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa krije sama svoje stroške postopka. Na isti podlagi je tožeča stranka upravičena do stroškov pritožbe zoper sedaj izpodbijano odločbo v višini sodne takse za pritožbo.

9. Stroški tožeče stranke pred sodiščem prve stopnje so obrazloženi v izpodbijani odločbi. Gre za stroške v višini sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka nadalje priglaša pritožbene stroške. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 459,00 EUR (gl. plačilni nalog z dne 30. 4. 2021). Iz sodnega spisa izhaja, da je tožeča stranka tako odmerjeno sodno takso plačala. Višje sodišče je v tem delu stroške priznalo le v znesku 78,00 EUR, saj se pri odmeri sodne takse, ko je predmet izpodbijanja zgolj stroškovna odločitev, upošteva vrednost izpodbijanega dela. Le ti stroški so v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP potrebni stroški za pravdo, ki jih je dolžna kriti nasprotna stranka.

10. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.