Jedro

Ker dolžnik v roku iz plačilnega naloga sodne takse ni plačal in ker v predmetni zadevi tudi niso podani pogoji za odlog, oprostitev in obročno plačilo sodne takse, kar vse pritožbeno ni sporno, je sodišče na podlagi petega odstavka 29. b člena ZIZ pravilno štelo, da je dolžnik ugovor umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 106030/2019 z dne 18. 11. 2019, delno ustavilo za dne 14. 11. 2019 plačanih 30,00 EUR (1. točka izreka) in odločilo, da se šteje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi za umaknjen (2. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker dolžnik v pritožbi navaja, da podaja pritožbo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbija zgolj 2. točko izreka sklepa, pri čemer je dodati, da po izpodbijanju 1. točke izreka, s katero je sodišče zaradi delne utesnitve predloga izvršbo delno ustavilo, niti ne izkazuje pravnega interesa, saj je ta odločitev dolžniku v celoti v korist in s pritožbo zoper ta del ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

Navaja, da ne držijo ugotovitve sodišča, da mu je bil plačilni nalog vročen 1. 1. 2020, saj je tega dne državni praznik, zato tega dne vročitve ni bilo mogoče opraviti. Izpostavi, da mu je bil sklep vročen s fikcijo 7. 1. 2020, ko ga je našel v nabiralniku, sodno takso v višini 55,00 EUR pa je plačal v roku 16. 1. 2020. 3. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da o pritožbi dolžnika, da je plačal sodno takso na račun sodišča, za kar je dolžnik k pritožbi priložil potrdilo o plačilu, nima pristojnosti odločati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, da se šteje ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbi za umaknjen.

6. Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).

7. Dolžnik pritožbeno neutemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno zaključilo, da mu je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe vročen 1. 1. 2020. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga z dne 13. 12. 2019 dolžniku opravljena s t.i. fikcijo vročitve, kar v pritožbi sicer pravilno izpostavlja tudi dolžnik. Fikcijo vročitve urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. V tretjem odstavku 142. člena ZPP je določeno, da če vročitev po 140. členu zakona (t.i. nadomestna vročitev, op. pritožbenega sodišča) ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Četrti odstavek 142. člena ZPP pa določa, da se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

8. V načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.1 To pomeni, da se po sprejetem načelnem pravnem mnenju šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS.2

9. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da pisanja ob poskusu vročitve dolžniku niti odraslemu članu gospodinjstva ni bilo mogoče izročiti, zato je bilo dolžniku 17. 12. 2019 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, mu je bilo po poteku tega roka, in sicer 3. 1. 2020 puščeno v hišnem predalčniku.

10. Ker se je rok 15 dni od puščenega obvestila v dolžnikovem hišnem predalčniku iztekel na 1. 1. 2020, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev plačilnega naloga dolžniku opravljena tega dne, kar je sodišče prve stopnje torej pravilno ugotovilo. Dejstvo, da je ta dan državni praznik, na pravilnost vročitve ne vpliva. Na pravilnost vročitve tudi ne vpliva, kdaj se je dolžnik s puščenim pisanjem dejansko seznanil, saj je ob zgoraj povzetih določbah ZPP pomembno zgolj, kdaj je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku in iztek petnajstih dni. Z odložitvijo pisma v hišni predalčnik po preteku roka 15 dni je stranki omogočena zgolj večja možnost dejanske seznanitve z vsebino pisanja.

11. Ker dolžnik v roku iz plačilnega naloga sodne takse ni plačal in ker v predmetni zadevi tudi niso podani pogoji za odlog, oprostitev in obročno plačilo sodne takse, kar vse pritožbeno ni sporno, je sodišče na podlagi petega odstavka 29. b člena ZIZ pravilno štelo, da je dolžnik ugovor umaknil. 12. Ob obrazloženem je pritožba neutemeljena in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijani 2. točki izreka potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

1 Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14. 1. 2015, Vrhovno sodišče RS, Pravna mnenja, št. 1/2015, str. 7. 2 Temu sledi tudi sodna praksa, VSRS Sklep I Up 66/2016, VSRS Sklep X Ips 96/2015, VSRS Sklep X Ips 402/2014.