Jedro

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic. Glede na takšno opredelitev odvetništva pa odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo in gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da je za odločanje v pravdnem postopku pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 3. 2. 2025 (1. točka izreka sklepa), ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Krškem (2. točka izreka sklepa).

2.Zoper 2. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Krškem kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, na kar je dolžnik opozoril že v ugovoru. Sodišče je prezrlo, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj upnik A. A. odvetnik ni pravna oseba, temveč gre za fizično osebo, prav tako ne gre za spor, ki bi glede na vrednost zahtevka (v tem primeru 305,00 EUR), spadal v pristojnost okrožnega sodišča. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5.V obravnavani zadevi je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 3. 2. 2025 vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za obrazloženega in je izdalo sklep, na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ. Ob tem je odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Krškem. V predmetni zadevi je dolžnik že v ugovoru predlagal, da se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Krškem, na kar ponovno opozarja tudi v pritožbi, saj ne gre za gospodarski spor, glede na vrednost spornega predmeta pa zadeva ne sodi v pristojnost okrožnega sodišča, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.

6.Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Prvi odstavek 30. člena ZPP posebej določa, da so o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, za sojenje pristojna okrajna sodišča. Izjemo predstavljajo gospodarski spori, ki se v vsakem primeru rešujejo pred okrožnim sodiščem (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

7.V obravnavani zadevi ne gre za premoženjskopravni spor, saj je glede na vrednost spornega predmeta (305,00 EUR), ob upoštevanju določbe prvega odstavka 30. člena ZPP v takih primerih za sojenje pristojno okrajno sodišče. Možne so sicer izjeme, navedene v drugem odstavku 32. člena ZPP, ki določa pristojnost okrožnih sodišč ne glede na vrednost spornega predmeta, vendar v konkretnem primeru takšna izjema v smislu 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, ki se nanaša na gospodarske spore ni podana, saj je obravnavani zadevi upnik odvetnik, dolžnik pa gospodarska družba. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic (prvi in drugi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu). Glede na takšno opredelitev odvetništva pa odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika, kot ga ureja Zakon o gospodarskih družbah. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo in gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor. Ob upoštevanju navedenega, vrednosti spornega predmeta (305,00 EUR) ter sedeža dolžnika (prvi odstavek 30. člena, prvi odstavek 46. člena in 48. člen ZPP), višje sodišče ugotavlja, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Krškem.

8.Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep v odločitvi o krajevni pristojnosti pravdnega sodišča spremenilo tako, da je kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v pravdnem postopku določilo Okrajno sodišče v Krškem, ki je stvarno in splošno krajevno pristojno za odločanje, glede na sedež dolžnika, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.

9.Ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen in bo o zadevi dokončno odločeno v pravdnem postopku, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 62, 62/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 19, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 48/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.