Jedro

Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi.

Izrek

I. Pritožba prvega toženca se zavrže. II. Pritožba drugega toženca se zavrže. III. Toženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

IV. Prvi in drugi toženec morata v 15 dneh od vročitve tega sklepa solidarno povrniti stranskemu intervenientu stroške pritožbenega postopka v višini 1.278,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnik uveljavljal ugotovitev neobstoja pogodbe o odplačnem prenosu (lastnega) poslovnega deleža prvega toženca, sklenjene z drugim tožencem, podredno njeno ničnost, in ugotovitev ničnosti vpisa drugega toženca kot pridobitelja poslovnega deleža v sodni register (I. točka izreka). Zavrnilo je predlagano stransko intervencijo(II. točka izreka) in tožniku naložilo povrnitev stroškov obeh tožencev (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama tožnika in stranskega intervenienta, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

3. Oba toženca sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo. Prvi toženec v pritožbi polemizira z materialnopravnim naziranjem sodišča druge stopnje in navaja, da bi lahko sodišče druge stopnje z vpogledom v dokazne listine samo ustrezno rešilo sporna vprašanja. Tudi drugi toženec v pritožbi navaja, da bi sodišče druge stopnje sporna pravna vprašanja lahko rešilo z vpogledom družbene pogodbe in samo meritorno odločilo, saj je sodišče prve stopnje že sprejelo dokazno oceno [pravilno: dokazni sklep]. Oba toženca Vrhovnemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Stranski intervenient v odgovoru na pritožbi predlaga njuno zavrženje oziroma zavrnitev in priglaša pritožbene stroške. Tožeča stranka je odgovor na pritožbi podala po poteku roka 15 dni, zato ga Vrhovno sodišče kot prepoznega ni upoštevalo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 357.a člena uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, ko to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

7. Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi. Zoper razveljavitev sklepov, ki imajo naravo sodbe, kot so na primer sklepi v nepravdnih postopkih, kjer se smiselno uporabljajo določbe ZPP, je namreč Vrhovno sodišče že dopustilo pritožbo na podlagi 357.a člena ZPP.1 V konkretnem primeru pa ne gre za takšen sklep, s katerim bi bilo meritorno odločeno, zato pritožba ni dovoljena.

8. Vrhovno sodišče še ugotavlja, da je bil pravni pouk glede možnosti pritožbe v izpodbijanem sklepu pritožbenega sodišča z dne 26. 9. 2018 napačen, vendar pa napačen pravni pouk, ki stranki sicer ne sme biti v škodo, tej tudi ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom. Kot je pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve, pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje v tem primeru po zakonu ni dovoljena, zato stranka te pravice ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka.

9. Pritožba zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča v zvezi s sklepom prvostopenjskega sodišča v pravdnem postopku po prvem odstavku 357.a člena ZPP ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče pritožbi obeh tožencev zavrglo (I. in II. točka izreka).

10. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Ker toženca s pritožbama nista uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krijeta svoje pritožbene stroške (III. točka izreka), medtem ko sta stranskemu intervenientu dolžna solidarno povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

11. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in znašajo 1.278,16 EUR (1.032,75 EUR za odgovor na pravno sredstvo po tarifni številki21 OT, 14,92 EUR za izdatke za stranko po tretjem odstavku 11. člena OT in 230,49 EUR za 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT).

1 Tako na primer VS RS v sklepu Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018.