Jedro

Carinski urad je odločil, da se blago z opisom: „demonetizirani bankovci Papue Nove Gvineje (K2, K10, K20, K50 in K100), nevnovčljivi, z numizmatočnim (zbirateljskim) pomenom, sproščeni v prost promet, prijavljeno v tarifno oznako 9705 00 00 KN in TARIC kode 90, z davčno stopnjo davka na dodano vrednost 9,5%“ razvrsti v tarifno oznako 4907 00 30 KN in TARIC kodo 00 s predpisano 22% davčno stopnjo DDV.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Koper (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) odločil, da se blago z opisom: „demonetizirani bankovci Papue Nove Gvineje (K2, K10, K20, K50 in K100), nevnovčljivi, z numizmatočnim (zbirateljskim) pomenom (v nadaljevanju: bankovci), v 163 kartonih, sproščeni v prost promet s carinsko deklaracijo MRN 13SI00603640729662 z dne 9. 7. 2013, Izpostava Koper, prijavljeno v tarifno oznako 9705 00 00 KN in TARIC kode 90, z davčno stopnjo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) 9,5% razvrsti v tarifno oznako 4907 00 30 KN in TARIC kodo 00 s predpisano 22% davčno stopnjo DDV (točka 1 izreka). Družbi A. d.o.o., kot deklarantu in tožniku, kot prejemniku blaga se kot solidarnima dolžnikoma za predmetno blago, sproščeno v prost promet, dodatno določijo uvozne dajatve: DDV v znesku 4.865,38 EUR. Dolgovani znesek mora biti plačan v 10 dneh po vročitvi te odločbe, sicer bodo za vsak dan zamude zaračunane zakonite zamudne obresti. Po plačilu celotnega dolgovanega zneska se sprosti instrument zavarovanja (točka 2 izreka). Zavrne se zahteva pooblaščenca stranke, odvetnika B.B. iz Kranja, za povračilo stroškov postopka v višini 420,00 EUR z 22% DDV v skupni višini 492,40 EUR (točka 3 izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4 izreka).

Ministrstvo za finance je kot pritožben organ pritožbo zavrnilo.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, da so bila kršena pravila postopka ter da je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je predmetne bankovce arbitrarno, samovoljno, nepravilno ter v nasprotju s carinsko deklaracijo uvrstila v tarifno oznako 4907 00 30 00 KN s stopnjo DDV 22%. Sporna je uvrstitev bankovcev v ustrezno tarifno številko Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. 10. 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Ur. l. EU št. L 304, z dne 31. 10. 201299 - v nadaljevanju: Kombinirana nomenklatura oz. KN). Tožnik meni, da sodijo sporni bankovci v tarifno številko 9705 00 00 KN, tožena stranka pa meni, da gre za tarifno številko 4907 00 30 KN. Posledično sta sporni tudi davčni stopnji za odmero DDV in sicer 9,5%, kot to meni tožnik, oz. 22%, kot to meni tožena stranka.

Pravno podlago za določitev stopnje DDV predstavlja drugi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) - priloga I, kjer je določena 9,5% davčna osnova DDV. V točki 9 Priloge I k ZDDV-1 (seznam dobav blaga in storitev za katere se uporablja nižja stopnja DDV) je naveden tudi: „uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona“. Določba 3. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1 pa navaja, da pojem: „zbirke pomeni predmete iz dela B Priloge III tega zakona“. Priloga III k ZDDV-1 (umetniški predmeti zbirke in starine) pa v točki B 2. določa, da so: „zbirke in zbirateljski predmeti iz tarifne oznake 9705 00 00, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen“. Odgovor na vprašanje, o stopnji DDV je na podlagi navedenega odvisen od odgovora na vprašanje v katero tarifno številko KN se uvrščajo predmetni bankovci. Ti po mnenju tožnika predstavljajo zbirateljske predmete, ki imajo izključno numizmatičen pomen. Bankovci so bili umaknjeni iz prometa in ne služijo več svojemu prvotnemu namenu - uporabi za plačilno sredstvo. Tožnik se od leta 2008 ukvarja s prodajo zbirateljskih zbirk oz. posameznih zbirateljskih bankovcev in kovancev zbirateljem, numizmatikom. Edini namen in vrednost teh bankovcev je tako numizmatičen. Bankovci imajo namreč lahko vrednost višjo od vrednosti papirja, na katerem so natisnjeni, izključno zaradi zbirateljskega oziroma numizmatičnega pomena. Navedeno izhaja tudi iz računa 001-2013 z dne 16. 4. 2013, kjer je navedeno, da je blago, demonetizirani bankovci, uvoženo z zbirateljskim oziroma numizmatičnim namenom oz. zaradi svojega numizmatičnega pomena. Vrednost teh demonetiziranih bankovcev je torej lahko le še zbirateljska oz. numizmatična. Na podlagi tega pa uvrstitev v tarifno številko 4907 00 30 KN pravno in dejansko ni pravilna. Da bi morali biti bankovci uvrščeni v tarifno oznako 9705 00 00 KN nakazuje tudi, da določilo točke 3 (c) poglavja A. „Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature Oddelka I, določa, da če blaga ni mogoče uvrstiti po pravilu iz 3(a) ali (b), se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.“ Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za uvrstitev tarifno številko KN. Iz obrazložitve obeh upravnih odločb izhaja, da carinska organa nista upoštevala, da je bil namen blaga (bankovcev) numizmatičen in da je vsak posamezen bankovec redek, tožnik pa se ukvarja s prodajo bankovcev zbirateljem po celem svetu. Tožena stranka bi se morala do tega ugovora opredeliti in pridobiti o tem dokaze ter opraviti poizvedbe, česar pa ni storila, zato so bila kršena določila postopka in je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Bankovci imajo numizmatičen pomen, niso bili in tudi ne bodo v obtoku niti v izvorni državi Papui Novi Gvineji, niti v katerikoli drugi državi, zato je uvrstitev v tarifno številko 4907 00 KN, napačna. Besedilo te številke navaja papirje, ki so v obtoku in imajo ali bodo imeli imensko vrednost. Navedeno dejstvo izhaja tudi iz že navedene vsebine računa 001-2013 z dne 16. 4. 2013. Ni izpolnjen pogoj za uvrstitev v tarifno številko 4907 00 KN oz. 4907 00 30 KN, ki se v delu glasi: „ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi“. Prav tako ni izpolnjen pogoj: „v državah, v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost“.

Da je uvrstitev nepravilna, potrjuje tudi dejstvo, da določba tč. (d) 1 Opomb k Poglavju 49 KN določa, da v to poglavje „ne spadajo“ „originalne gravure, odtisi ali izdelki litografije (tar. št. 9702), poštne znamke, koleki, priložnosti pisemski ovitki, pisemski ovitki prvega dne ali drugi proizvodi, ki se uvrščajo pod tar. št. 9704, starine, stare več kot 100 let ali drugi predmeti, ki se uvrščajo v poglavje 97.“ Tako se po mnenju tožnika sporni bankovci uvrščajo v tarifno oznako 9705 00 00 KN, v Poglavje 97. Prvostopenjski organ je v utemeljitev svoje odločitve navedel, da se v tarifno številko 4907 KN uvrščajo le tisti, ki so nedvomno namenjeni za zbirke. Glede na množičnost pa sporni bankovci po mnenju prvostopenjskega organa ne predstavljajo del zbirke bankovcev. S tem v zvezi tožnik poudarja, da iz vsebine nobenega od relevantnih pravnih aktov ne izhaja določilo, da v tarifno številko 9705 (oz. 4907) KN spadajo le bankovci, ki so nedvomno namenjeni za zbirke. Tudi, če bi tako določilo obstajalo, pa to ne bi predstavljalo razloga, da se sporni bankovci ne bi uvrstili v tarifno številko 4907 KN, saj nedvomno predstavljajo zbirko in so namenjeni izključno za zbirke. Njihove drugačne uporabe, razen za star papir, si ni mogoče predstavljati. To je navajal tožnik že v carinskem in pritožbenem postopku, vendar se oba upravna organ do tega nista opredelila. Iz relevantnih dostopnih pravnih virov pa tudi ne izhaja kriterij množičnosti blaga, ki ga kot odločilnega pri presoji kvalifikacije za zbirko navajata oba carinska organa. Podatek o količini predmetov ne vpliva in tudi ne more vplivati na namen ali lastnosti vsakega posameznega predmeta ali zbirke. Dejstvo, ki ga tožena stranka ni upoštevala je, da so bili bankovci naročeni, kupljeni in uvoženi izključno zaradi numizmatičnega pomena in vrednosti. Nepravilno je stališče, da je za zbirateljski oz. numizmatični pomen potrebno izkazati pogoj: „redkost bankovcev“. Navedba carinskega organa, da glede na množičnost predmetno blago ne predstavlja del zbirke bankovcev, je zato neutemeljena. Točka B2 priloga III ZDDV-1 vsebuje navedbo: „Zbirke in zbirateljske predmete“. Presoja, ali bankovci predstavljajo zbirko ali ne, je po mnenju tožnika brezpredmetna. Vsak bankovec v vsakem primeru predstavlja zbirateljski predmet, ki ima numizmatičen pomen, zato jih je, ne glede na to, ali predstavljajo zbirko ali ne, potrebno uvrstiti v tarifno številko 9705 00 00 KN.

Tožnik v tožbi ugovarja, da iz vsebine nobenega od relevantnih pravnih aktov ne izhaja določilo, ki bi kot pogoj za uvrstitev v tarifno oznako 9705 00 00 KN določal lastnost; „redkost“. Niti ta lastnost v pravnih aktih ni definirana. Nepravilno se oba upravna organa sklicujeta tudi na Pojasnjevalne opombe HS, saj te niso pravno zavezujoče in tudi niso javno dostopne. Gre za kršitev 2. člena, četrtega odstavka 56. člena ter 154. člena Ustave RS. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo izvede razvrstitev predmetnega blaga v tarifno številko 9705 00 00 KN in TARIC kodo 90, z davčno stopnjo DDV 9,5%, toženi stranki pa tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti znesek 4.865,38 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2013 do plačila oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi, v obeh primerih pa naj toženi stranki tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se pod tarifno oznako 9705 00 00 KN, kot to že samo ime navaja „Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen“ uvrščajo zbirke oziroma zbirateljski premeti, ki imajo določen (npr. numizmatični) pomen. Enako zbirke opredeljuje tudi 101. člen ZDDV-1 v povezavi z delom B Priloge III kot. Sporni bankovci, ki ne predstavljajo zbirke, bi sicer lahko bili uvoženi za numizmatični namen. Njihov numizmatični pomen pa je, ker ne predstavljajo redkosti, zanemarljiv.

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni oznaki 4907 (D) pojasnjujejo, da ta tarifna številka vključuje bankovce, ki v trenutku izvoza še ne predstavljajo zakonitega plačilnega sredstva ali v nobeni državi niso več zakonito plačilno sredstvo. Tudi Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9705 v petem odstavku pod (C) določajo, da se bankovci, ki niso več legalno plačilno sredstvo in ki se ne štejejo za del zbirk, niti ne predstavljajo zbirke, uvrščajo v tar. št. 4907. Pojasnjevalne opombe HS je sestavila Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju: SCO) in nimajo zavezujočega pravnega učinka, vendar pa pomembno pripomorejo k razlagi pomena in obsega različnih tarifnih številk, kar potrjuje tudi sodna praksa. Gre za pripomoček, s katerim naj bi se v svetovnem merilu zagotovilo pravilno uvrščanje blaga in enotna razlaga sistema. Dostopne so na spletni strani SCO v obliki tekočih sprememb. Tudi druge evropske carinske administracije takšne bankovce uvrščajo enako. Nemška carinska administracija je 28. 3. 2012 izdala zavezujočo tarifno informacijo DE3827/12-1, s katero je bankovce, finske marke, različnih apoenov, ki so bili v letih 1918, 1922, 1963 in 1976 zakonito plačilno sredstvo do uvedbe EUR kot valuta na Finskem na dan 1. 1. 2002 in sedaj niso več zakonito plačilno sredstvo, uvrstila v tarifno oznako 4907 00 30 KN.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi obeh upravnih organov strinja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa izhaja, da je v predmetni zadevi sporna uvrstitev carinskega blaga (demonetiziranih bankovcev Papue Nove Gvineje) v tarifno številko KN. Tožnik meni, da sodijo bankovci v tarifno številko 9705 00 00 KN, carinski organ pa meni, da gre za tarifno številko 4907 00 30 KN. Posledično sta sporni tudi davčni stopnji za odmero DDV in sicer: 9,5%, kot to meni tožnik, oziroma 22%, kot to meni tožena stranka. Predmetni bankovci so bili v carinski deklaraciji MRN 13SI00603640729662 opisani kot: „demonetizirani bankovci Papue Nove Gvineje (K2, K10, K20, K50 in K100), nevnovčljivi, 163 kartonov, in uvrščeni v tarifno oznako 9705 00 00 KN in TARIC kodo 90 z 9,5% davčno stopnjo DDV. Prvostopenjski organ meni, da je takšna uvrstitev napačna in je predmetne bankovce z izpodbijano odločbo uvrstil v tarifno oznako 4907 00 30 KN in TARIC kodo 00, za katere je predpisana 22% stopnja DDV ter posledično tožniku, kot solidarnemu dolžniku dodatno odmeril DDV. Na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDDV-1 se za razvrstitev izdelkov po ZDDV-1 uporablja Kombinirana nomenklatura carinske tarife, za razvrstitev dejavnosti pa Standardna klasifikacija dejavnosti.

Kombinirana nomenklatura carinske tarife predpisuje poimenovanje tarifnih oznak. Vsebuje pa tudi pravila za razlago. KN za leto 2013 (izpodbijana odločba je bila izdana 29. 10. 2013) je bila predpisana z Uredbo Komisije (ES) št. 927/2012 z dne 9. 10. 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list EU L št. 304 z dne 31. 10. 2012). Splošno pravilo 1 določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. Uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb. Splošno pravilo 1 ureja uvrščanje na nivoju tarifnih številk (štiri mesta). Uvrščanje na nivoju tarifnih podštevilk ureja splošno pravilo za razlago KN 6, ki določa, da se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga so objektivne značilnosti blaga in lastnosti, kot so opredeljene v opisu k tarifni številki KN ter pojasnilih v opombah h KN s strani Komisije ter k harmonizirani nomenklaturi s strani SCO.

Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja izhaja, da so bili v obravnavani zadevi sporni bankovci v zadevni carinski deklaraciji uvrščeni pod tarifno oznako 9705 00 00 KN s poimenovanjem: „Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen drugo“. Tožena stranka pa nasprotno meni, da je potrebno sporne bankovce uvrstiti pod tarifno oznako 4907 00 30 KN s poimenovanjem: „Poštne znamke, koleki ali podobne znamke, neuničeni, ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi, v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost; taksni papirji; bankovci; čeki; akcije; delnice; obligacije in podobni dokumenti – Bankovci“. Med strankama ni sporno, da so bili predmetni bankovci demonetizirani, kar pomeni, da niso bili več zakonito plačilno sredstvo. Med strankama prav tako ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za 3.258.000 kosov papirnatih bankovcev Papue Nove Gvineje, ki so bili izdani v apenih po 2, 10, 20, 50 in 100 KINA in niso bili nikoli v rednem obtoku (nerabljeni).

Prvostopenjski organ je pri obrazložitvi razlogov za uvrstitev predmetnih bankovcev v tarifno številko 4907 00 30 KN navedel, da je upošteval Splošni pravili 1 in 6 KN, Opombo 1(a) k 97. Poglavju, besedilo k oznakam KN 4907 in 4907 00 30 KN, besedilo k oznakam 4907 KN in 4907 00 30 KN ter Pojasnjevalne opombe HS k tarifni oznaki 9705 (C), peti odstavek ter 4907 (D). Navedeno podlago je prvostopenjski organ po presoji sodišča tudi pravilno uporabil. Splošno pravilo 1 za razlago KN določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij v KN podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. Zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanju tarifnih številk in glede na opombo k ustreznim Oddelkom ali Poglavjem. Tožnik je blago uvrstil v tarifno oznako 9705 00 00 KN, katere poimenovanje se glasi: „Zbirke in zbirateljski predmeti, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen“. Glede na tako poimenovanje se v to tarifno številko uvrščajo „Zbirke oziroma zbirateljski predmeti, ki imajo numizmatičen pomen“. Opomba 1(a) k 97. poglavju KN iz tega poglavja izključuje: „nerabljene poštne znamke ali kolke, natisnjene frankirane pisemske pošiljke in podobno iz tarifne številke 4907, kamor spadajo tudi bankovci“. Carinski organ pa meni, da je potrebno sporne bankovce uvrstiti pod tarifno oznako 4907 00 30 KN, ki se glasi: „Poštne znamke, koleki ali podobne znamke, neuničeni, ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi o kateri imajo, ali bodo imeli priznano imensko vrednost; takšni papirji; bankovci; čeki; akcije; delnice; obligacije in podobni dokumenti; – Bankovci“. Iz takega poimenovanja je tudi po mnenju sodišča razvidno, da se pogoj: „ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi, v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost“ nanaša le na poštne znamke, koleke ali podobne znamke, ne pa tudi na bankovce.

Uvrščanje na nivo tarifnih podštevilk ureja Splošno število 6 za razlago KN, ki določa, da se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanju teh tarifnih podštevilk in morebitnih Opombah k tem tarifnih podštevilkam ter smiselno po teh pravilih, če pri tem velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni členitve. To pravilo velja tudi za Opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače. Na prvi stopnji členitve tarifne oznake 4907 00 KN so na voljo poimenovanja: „Poštne znamke, koleki in podobne znamke (tarifna oznaka 4907 00 10 KN), bankovci (tarifna oznaka 4907 00 30 KN) ter drugo (tarifna oznaka 4907 00 90 KN). Ker so sporni bankovci, se v skladu s Splošnim pravilom 6 tudi po mnenju sodišča uvrstijo pod poimenovanje: „Bankovci“.

Med drugim iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora biti v interesu pravne varnosti in lažjih nadzorov, odločilno merilo za tarifno razvrstitev blaga skrbno raziskano, na splošno, v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot je opredeljeno z besedilom tarifne številke KN in opombam Oddelka ali Poglavja. Pojasnjevalne opombe, ki jih je, kar zadeva KN, izdelala Komisija Evropskih skupnosti in kar zadeva HS, ki jih je izdelala SCO, pomembno prispevajo k razlagi obsega različnih tarifnih številk, ne da bi v vsakem primeru imele pravno zavezujočo moč (glej sodbo SEU v zadevi C-495/03, Intermodal Transports, točka 48 in v zadevi C-311/04, Algeme Scheeps Agentur Dordrecht BV, točka 26, 27 in 28). Tako se kot pripomoček za uvrščanje blaga v KN tudi po mnenju sodišča lahko uporabljajo predhodno navedene Pojasnjevalne opombe. Kombinirana nomenklatura EU temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrskih oznak blaga (harmoniziran sistem oz. HS), zato se tudi po presoji sodišča lahko pojasnjevalne opombe KN sklicujejo na Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, čeprav ta ne nadomešča KN, marveč jo le dopolnjuje. Tako so Pojasnjevalne opombe KN pripomoček za tolmačenje tarifnih številk in podštevilk. Poleg tega je zaradi zagotavljanja pravne varnosti pri uvrščanju blaga vpeljan tudi sistem evropskih zavezujočih informacij – ZTI, ki jih v RS izdaja FURS. Pri uvrščanju blaga v tarifne številke je potrebno tudi upoštevati sodbe SEU.

Bankovce opisujejo Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4907 pod (D). Ta izraz vključuje menice vseh denominacij, ki jih izdaja država ali za to pooblaščene emisijske banke zaradi uporabe kot valute ali uradnega plačilnega sredstva, bodisi v državi izdajateljici, bodisi v drugi državi. Ta tarifna številka vključuje bankovce, ki v trenutku izvoza še ne predstavljajo zakonitega plačilnega sredstva ali v nobeni državi niso več zakonito plačilno sredstvo. Bankovci, ki predstavljajo del zbirke ali ki sestavljajo zbirko bankovcev, pa se uvrščajo pod tarifno številko 9705 Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9705 (C) opredeljuje zbirke in predmetne numizmatične vrednosti. To so: „Kovanci, medalje, bankovci, ki niso več legalno plačilno sredstvo razen tistih iz tarifne številke 4907 ter medalje, predstavljene kot zbirke ali posamezni primerki“. V to tarifno številko se uvrščajo le tisti bankovci, ki so nedvomno namenjeni za zbirke. V petem odstavku pod (C) pa je določeno, da se bankovci, ki niso več legalno plačilno sredstvo (izvzeti iz obtoka ali pa še niso bili v obtok kot zakonito plačilno sredstvo) in ki ne štejejo za del zbirk, niti ne predstavljajo zbirke, uvrščajo v tarifno številko 4907. Ključno za uvrstitev pod tarifno oznako 9705 00 00 KN, kamor je sporne bankovce uvrstil tožnik je, da gre za zbirko oz. posamezne predmete numizmatične vrednosti. V obravnavanem primeru pa tudi po presoji sodišča ne gre za posamezne bankovce numizmatičnih vrednosti, saj med strankama ni sporno, da je bilo spornih bankovcev 3.258.000 kosov. Pojem „zbirka“ pa tudi po mnenju sodišča pomeni zbrano oz. sistematično urejeno celoto predmetov. Predmetni bankovci tudi po mnenju sodišča niso bili na kakršenkoli način sistematično urejeni v zbirko. Prav tako tudi ne gre za uvoz posameznih zbirateljskih predmetov. Glede na povedano je neutemeljen tožnikov ugovor, da v predmetni zadevi vsak bankovec predstavlja zbirateljski predmet, ki ima numizmatičen pomen, zato jih je, ne glede na to, ali predstavljajo zbirko ali ne, potrebno uvrstiti v tarifno številko 9705 00 00 KN. Iz Pojasnjevalnih opomb HS za tarifno številko 9705, prvi odstavek, izhaja, da pošiljka v primeru dobave posameznih primerkov obsega le po nekaj primerkov. V skladu s Splošnim pravilom 1 o razvrstitvi pod tarifno oznako pa tarifna številka 4907 00 KN s poimenovanjem: „Poštne znamke koleki ali podobne znamke, neuničeni, ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost, taksni papirji, bankovci, čeki, akcije, delnice, obligacije in podobni dokumenti, ki glede na Pojasnjevalne opombe HS k tarifni oznaki 4907 pod (D) vključuje tudi bankovce, ki še ne predstavljajo zakonitega plačilnega sredstva ali v nobeni državi niso več zakonito plačilno sredstvo.

Po presoji sodišča je neutemeljen tudi tožnikov ugovor, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov za uvrstitev tarifno številko KN ter tudi ne razlogov carinskih organov zakaj namen predmetnega blaga (bankovcev) ni zbirateljski oz. numizmatičen. Sporni bankovci namreč po mnenju tožnika predstavljajo zbirateljske predmete, ki imajo izključno numizmatičen pomen. Iz obrazložitve obeh upravnih odločb pa po presoji sodišča izhajajo argumentirani razlogi za uvrstitev spornih bankovcev v tarifno številko 4907 00 30 KN in tudi razlogi, zakaj spornih 3.258.000 kosov bankovcev ne predstavlja zbirke, ki bi imela numizmatični pomen. Takšni presoji se tudi v celoti pridružuje sodišče. Na podlagi povedanega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev postopka ter kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da naj v predmetnem sporu meritorno odloči, saj v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1 za spor polne jurisdikcije.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59.člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.