Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh predlaganih dokazov ugotovilo, da toženec tožnika res vznemirja in mu povzroča škodo s tem, ko hodi na njegovo nepremičnino, na kateri stoji zidanica, kjer urinira.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da takoj preneha vznemirjati tožnikovo lastninsko pravico na parc. ... k. o. ..., in sicer da preneha s hojo in uriniranjem ter drugimi posegi na navedeno nepremičnino ter da se v bodoče vzdrži vznemirjanja (I.). Tožencu je naložilo plačilo odškodnine 1.691,34 EUR z obrestmi od vložitve tožbe (II.) ter povrnitev pravdnih stroškov v znesku 945,68 EUR (III.).

2. Zoper sodbo se toženec pritožuje in želi takojšen „odmik“ od nje, ker naj bi temeljila na nedokazanih, neresničnih in škodljivih navedbah tožnika. Prosi, da se zadeva ponovno odpre, saj so bile do sedaj upoštevane samo navedbe tožnika, brez njegovega zagovora. Zahvaljuje se za resnično in pravično rešitev.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil še stroške v zvezi s podanim zagovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi predlaganih dokazov, ki jih je izvedlo v celoti, ugotovilo, da navedbe v tožbi v celoti držijo in da toženec tožnika res vznemirja in mu povzroča škodo s tem, ko hodi na njegovo nepremičnino, na kateri stoji zidanica, kjer urinira. Toženec je sicer tudi v odgovoru na tožbo to zanikal, vendar v dokaznem postopku ni sodeloval, niti sam ni predlagal nobenih nasprotnih dokazov; naroka za glavno obravnavo se ni udeležil, čeprav je vabilo nanj prejel. 6. Tožnik je na naroku s svojo izpovedbo potrdil svoje navedbe, poleg tega pa predložil posnetek varnostnih kamer, ki skupaj z njegovo izpovedbo, da gre res za toženca, potrjujejo zgoraj navedeno. Zaradi namestitve kamere, ki je po navedbah in izpovedbi tožnika izključno posledica ugotavljanja, kdo povzroča vznemirjanje, in zaradi odprave njegovih posledic (čiščenja in razkuževanja), je imel tožnik stroške, ki jih je dokazal s predložitvijo računov - 239,54 EUR za namestitev kamere in 1.451,80 EUR za čiščenje in razkuževanje kleti in vrat. Na podlagi 7., 8. in 212. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so vsa ta dejstva zanesljivo dokazana. Odločitev sodišča je na podlagi ugotovljenega pravilno utemeljena na podlagi 1. in 2. odst. 99. čl. Stvarnopravnega zakonika (glede prenehanja vznemirjanja) in 131. in 169. čl. Obligacijskega zakonika (glede povračila škode).

7. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. in 155. čl. ZPP. Pritožnik stroškov ni priglasil, glede na vsebino oz. stopnjo obrazloženosti njegove pritožbe pa pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje za nepotrebno vlogo, s katero si tožnik ni mogel koristiti, zato strošek zanjo ni bil potreben in ga trpi sam (155. čl. ZPP).