Jedro

Po ZST – 1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Ker ZST – 1 pritožbe zoper tak sklep ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP ni možna, pomeni da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo ugovor tožene stranke z dne 2.8.2010 zoper izdani plačilni nalog, s katerim ji je sodišče prve stopnje naložilo, da v roku 15 dni plača sodne takse.

Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, naslovljeno kot ugovor. Z odločitvijo sodišča se ne strinja, ker meni, da ugovora ni vložila prepozno. V skladu s 83. členom Zakona o sodiščih namreč v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Ker je tožena stranka od sodišča prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse dne 15.7.2010, torej na dan, ko so začele teči sodne počitnice in je nanj podala ugovor dne 30.7.2010, v času sodnih počitnic ni zamudila 8-dnevnega roka za ugovor na plačilni nalog. Sodišču predlaga, da odloči o pravočasno vloženem ugovoru.

Pritožba ni dovoljena.

Postopek za plačilo sodne takse ureja 34. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog. Zoper plačilni nalog lahko stranka vloži ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. S sklepom, ki ga sodišče prve stopnje izda o ugovoru, mu ugodi ali ga zavrne ali zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor kot prepoznega, pri čemer je v pravnem pouku odločbe stranki opozorilo, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe.

Po določbi 39. člena ZST-1 se plačujejo takse po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, vendar le do pravnomočnega zaključka postopka. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče plačilo sodne takse naložilo toženi stranki na podlagi 15. člena ZST-1 že po pravnomočnem zaključku postopka. To pa pomeni, da po ZST-1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Smiselna uporaba določbe 363. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se nanaša na dovoljenost pritožbe zoper sklep, v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev. ZST-1 namreč nikjer ne določa smiselne uporabe določb ZPP, kot to določajo ostali civilni zakoni. Postopek plačila sodne takse po naravi ni civilni postopek, temveč je prej podoben upravnemu postopku. Prvi odstavek 363. člena ZPP pa tudi lahko velja le za sklep, ki ga sodišče izda na podlagi določb ZPP (ali drugega civilnega procesnega zakona, ki glede pritožbe zoper sklep ne določa drugače), ne pa za vse sklepe, ki jih izda sodišče prve stopnje med pravdnim postopkom. Ker ZST-1 pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP torej ni možna, pomeni, da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe. Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse v podobnih zadevah (sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1578/2010, I Cp 648/2010, I Cp 1666/2010, I Cp 3613/2009). Zato sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo pritožbe, ampak jo je kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 1. odst. 346. člena v zvezi z določbo 343. člena ZPP.