Jedro

Po določbi prvega odstavka 634. člena ZOR izvajalec lahko izvede nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. Določba pove tudi, kdaj izvajalec nepredvidenih del ne sme izvesti. Ne sme jih izvesti tedaj, če ima na voljo dovolj časa, da si pridobi poprejšnje soglasje naročnika (arg. „a contrario“). Nujnost je zato treba razumeti v njeni časovni komponenti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da se obrestni zahtevek zavrne za toliko, kolikor presega znesek glavnice.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 1.250,17 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka izpolnitvenega roka za čas zamude.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača tedanjih 19,528.413,68 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrne pravdne stroške. Tožbeni zahtevek zadeva plačilo dodatnih del v zvezi z gradbeno pogodbo, ki sta jo sklenili pravdni stranki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo.

3. Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožeča stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Glede očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka

5. Revident uveljavlja, da drugostopenjsko sodišče „ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe tožene stranke ter je obrazložitev izpodbijane drugostopenjske odločbe pomanjkljiva.“ Zato se čuti prikrajšanega „do ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva,“ podan pa naj bi bil tudi „revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka.“

6. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP pritožbeno sodišče v obrazložitvi svoje odločbe presodi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (poleg razlogov, ki jih upošteva po uradni dolžnosti). Pritožbeno sodišče potemtakem ne odgovarja na vse pritožbene navedbe, pač pa le na tiste, ki so po vsebini take, da bi v konkretni zadevi lahko vodile do uspeha pritožbe in s tem do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.

7. Revident bi lahko uspešno uveljavljal, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na (vse) njegove navedbe le tedaj, če bi izrecno predstavil navedbe, na katere ni dobil odgovora in pri tem vsaj nakazal, zakaj naj bi bile odločilnega pomena v smislu prvega odstavka 360. člena ZPP. V reviziji sicer navaja, da se je drugostopenjsko sodišče „poenostavljeno“ ukvarjalo z vprašanjem cene po enoti mere, kar pa samo po sebi še ne predstavlja upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tudi o kršitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva je mogoče govoriti šele tedaj, če stranka pravilno uporabi (izčrpa) pravno sredstvo, ki ji je na voljo (v tem primeru revizijo). O nekaterih posameznih očitkih, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe, bo odgovorjeno v nadaljevanju.

Glede zmotne uporabe materialnega prava

8. Revident očita drugostopenjskemu sodišču zmotno uporabo določbe 634. člena ZOR. Drugostopenjsko sodišče naj bi zavzelo stališče, da dela, za katera terja tožnik plačilo, niso bila naročena, toženec pa jih mora kljub temu plačati, ker naj bi šlo za nujna dela v smislu določbe 634. člena ZOR.

9. Po določbi prvega odstavka 634. člena ZOR izvajalec lahko izvede nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. Določba pove tudi, kdaj izvajalec nepredvidenih del ne sme izvesti. Ne sme jih izvesti tedaj, če ima na voljo dovolj časa, da si pridobi poprejšnje soglasje naročnika (arg. „a contrario“). Nujnost je zato treba razumeti v njeni časovni komponenti. Vse je odvisno od tega, ali bi izvajalec lahko pravočasno vzpostavil stik z naročnikom, da ta odloči, ali se bodo nepredvidena dela opravila ali ne. Kaj so to nepredvidena dela, je določeno v drugem odstavku. To so tista dela, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. Iz prvostopenjske sodbe je razbrati, da je šlo za dela, ki so bila „nujna oziroma ne bi bilo možno opraviti tehnični prevzem tega objekta,“ kar je sodišče ugotovilo na podlagi izpovedb prič, ki so povedale, da so bila dela „potrebna“ oziroma „neobhodno potrebna in koristna za objekt“ in „da so v bistvu ta dodatna dela bila potrebna, da se je lahko delalo nemoteno in sploh kvalitetno zgradil objekt.“ Ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne dajejo podlage za sklepanje, da so bila sporna dela opravljena zaradi izrednega in nepričakovanega dogodka, kakor terja določba drugega odstavka 634. člena ZOR, še manj, da je bila izvajalcu del onemogočena pridobitev poprejšnjega soglasja naročnika, kakor terja določba prvega odstavka 634. člena ZOR. Čeprav je šlo za dela, ki so bila nujno potrebna za tehnični prevzem objekta, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, pa je povsem očitno, da ni šlo za nujnost, kot jo terjajo zgoraj navedene zakonske določbe. V tem pogledu ima torej revident prav, ko graja napačno uporabo 634. člena ZOR (tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega sodišča).

10. Za sporna nujna nepredvidena dela je bilo torej potrebno soglasje naročnika. To soglasje pa je bilo po ugotovitvah nižjih sodišč tudi dano. Revident temu nasprotuje, a le pavšalno. Nižji sodišči sta pojasnili, kako je bilo soglasje dano in tudi, na čem temelji pooblaščenost oseb, ki so soglašale, da se opravijo sporna dela (za ureditev okolice npr. na izpovedi direktorja tožene stranke M. P., ki je izpovedal, da jih je „osebno naročil“). Revident v zvezi s tem v reviziji zgolj ponavlja, da „dejansko ne gre za pooblaščene osebe.“ Neutemeljeno je tudi revidentovo sklicevanje na določbe 633. člena ZOR. Pisno soglasje ne pomeni le sklenitev aneksa h gradbeni pogodbi, pač je je lahko dano tudi z vpisom v gradbeni dnevnik. Ne nazadnje pa potem, ko je bila že sprejeta končna situacija, ni mogoče sprožati vprašanja soglasja za izvedbo nujnih nepredvidenih del. 11. Revident uveljavlja, da „nadzorni organ nima nobene pristojnosti naročanja del, še manj pristojnosti dogovarjanja cene del na splošno niti posameznih del.“ Vlogo nadzornega organa je opravljal M. P.. Sodišči nižjih stopenj mu nista pripisali drugačne vloge, ki bi presegala strokovno nadzorstvo v smislu določbe 61. člena tedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 – Uradni list RS, št. 52/2000) oziroma določbe 632. člena ZOR. Drugostopenjsko sodišče v svoji sodbi povzema, da je M. P. v svoji izpovedbi potrdil navedbe tožeče stranke o zaračunavanju dodatnih del po enakih cenah, kot so bile navedene v predračunu, pa tudi, da sta postavke v končni situaciji usklajevali obe pravdni stranki in nadzorni organ, končno situacijo pa je podpisal šele po uskladitvi. Na taki izpovedbi temelji odločitev sodišča druge stopnje in ne na tem, da bi M. P. naročal gradbena dela ali se dogovarjal o cenah.

12. Revident še uveljavlja, da se drugostopenjsko sodišče ni izreklo o njegovih pritožbenih navedbah glede dejstev „glede obračunavanja tožeče stranke...“. Prvostopenjskemu sodišču so bile predložene tri končne situacije, sprejelo pa je tisto, ki je za toženo stranko najugodnejša, kar je v sodbi obširno obrazložilo. Drugostopenjsko sodišče je resda dokaj skromno, a v kontekstu konkretne zadeve še zadostno odgovorilo na pritožnikove navedbe v tem pogledu, ko se je sklicevalo na izpoved M. P., da je končno situacijo podpisal šele potem, ko sta se o njej uskladili pogodbeni (pravdni stranki).

13. Po povedanem je bilo treba revizijo glede vtoževane glavnice zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Razlogi za delno spremembo izpodbijane sodbe

14. Ustavno sodišče Republike Slovenije je dne 2. 3. 2006 z odločbo U-I-300/04 razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami – OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. To je pomenilo, da se je tudi za te obresti uveljavilo pravilo iz 376. člena OZ, po katerem so zapadle neplačane obresti nehale teči, ko je njihova vsota dosegla glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti od zneska 19,528.413,68 SIT, ki so začele teči od dne 15. 4. 2000 do glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje dne 13. 11. 2006 že presegle glavnico. Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05, z dne 6. 3. 2008, je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je natekle zamudne obresti omejilo na višino glavnice (prvi odstavek 380. člena ZPP), višji zahtevek za njihovo plačilo pa zavrnilo.

Izrek o stroških revizijskega postopka

15. Odločitev o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški odgovora na revizijo so odmerjeni po specificiranem stroškovniku tožene stranke. Z delno ugoditvijo reviziji niso nastali posebni stroški postopka.