Jedro

Če sodišče izvede dokaz z zaslišanjem le ene oporočne priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, krši pravico do enakosti pred zakonom, saj bi lahko glede na nasprotujoče si trditve strank obe priči izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožeča stranka na podlagi oporoke z dne 14.3.1988 oporočna dedinja po pokojnem ter posledično tudi dajatvena zahtevka za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, z obrazložitvijo, da oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič kot enotno pravno dejanje ni bilo opravljeno sočasno; zato niso podani pogoji za veljavnost oporoke.

Višje sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Revidentka je mnenja, da bi moralo sodišče bolj pazljivo oceniti verodostojnost priče M. S., ki je pred kratkim prestal operacijo, ki mu je vzela spomin, saj ni razumljivo, kako se ta ista priča, kljub operaciji, dobro spominja spornega dogodka. Revidentka je mnenja, da bi moralo sodišče zaslišati odvetnika O., ki je sestavil oporoko in tako ugotoviti "vsa pravno veljavna dejstva" ter ji na ta način dati možnost ne samo predlaganja zaslišanja priče, ampak takšno zaslišanje tudi opraviti, ter jo tako izenačiti v procesnih pravicah s toženo stranko. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo določbo 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP. Revidentka še navaja, da bi sodišče moralo podati razumno razlago dejstva, da je oporočitelj, ko je podpisal oporoko, imel pred očmi dejstvo, da sta ob podpisovanju navzoči dve priči; nerazumno je, da bi oporočitelj oporoko podpisal brez navzočnosti ene priče. Zato tožeča stranka predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06; v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, na katero je odgovorila le prva tožena in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji navaja, da je sodišče ni izenačilo v procesnih pravicah s toženo stranko. V takšnem primeru ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot se zmotno navaja v reviziji, temveč kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kar je revidentka smiselno tudi zatrjevala).

Utemeljen je revizijski očitek, da sodišče prve stopnje tožeče stranke ni izenačilo v procesnih pravicah s toženo stranko, ker priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, ni tudi zaslišalo. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank. S tem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje druge oporočne priče, je prišlo do kršitve pravice do izjave stranke v postopku (5. člen ZPP). Za ugotovitev dejstva, ali so bila vsa oporočna dejanja opravljena kot enotno pravno dejanje, je namreč sodišče izvedlo le dokaz z zaslišanjem priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožnica - pri čemer bi glede na nasprotujoče si trditve strank obe lahko izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obrnjeno - ko mora sodišče dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz ugoditi. V takšnem primeru iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je le na podlagi izvedbe dokaza tožene stranke sklepalo o obstoju odločilnega dejstva, tožeči stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno. Tudi v primeru, da se vprašanje verodostojnosti priče sploh ne bi zastavilo, bi moralo sodišče glede na navedbe tožeče stranke o tem, kaj naj bi izvedba njenega dokaznega predloga potrdila, izvesti predlagan nasprotni dokaz in tako pravdni stranki izenačiti v procesnih pravicah.

Ob takšni kršitvi sodišča prve stopnje, tolerirane v postopku tudi na drugi stopnji, je pritrditi reviziji tožeče stranke, da ji je bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Ker je torej revizijsko sodišče ugotovilo uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje pred sodišče prve stopnje (prvi odstavek 379. člena ZPP), odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).