Jedro

Neenotnost sodne prakse glede odločitve o dopustitvi ali nedopustitvi revizije ni pritožbeni razlog po določbi 32. člena ZDSS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 16.4.2004, s katerimi so bile tožnikom izrečene disciplinske sankcije denarne kazni. Ugotovilo je, da je sklepe izdala nepooblaščena oseba.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Ugotovilo je, da tožniki niso imeli možnost zagovora pred osebo, ki je odločala o njihovi disciplinski odgovornosti, zaradi česar je bila kršena njihova pravica do obrambe. Takšna ureditev v internem aktu tožene stranke je v nasprotju z zakonom. S sklepom je odločilo, da ne dopusti revizije. Pri tem se je oprlo na določbo 5. točke 31. člena in 32. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004).

Zoper sklep o nedopuščeni reviziji se pritožuje tožena stranka, ki se sklicuje na pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), v povezavi s 366. členom istega zakona. Navaja, da je sodišče druge stopnje sicer potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, vendar iz drugačnih razlogov. Ne strinja se z zaključkom sodišča druge stopnje, da od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer ali je s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca mogoče urediti disciplinski postopek tako, da ta postopek vodi s strani zakonitega zastopnika pooblaščena oseba, o disciplinski odgovornosti in sankciji pa na podlagi izvedenega postopka odloči zakoniti zastopnik. Meni, da bi moralo sodišče druge stopnje iz tega razloga revizijo dopustiti. Isti senat sodišča druge stopnje je v enaki zadevi (opr. št. Pdp 1361/2005) odločil drugače in revizijo dopustil. Pritožba ni utemeljena.

ZDSS-1 v 1. do 4. točki 31. člena določa, kdaj je revizija dovoljena, v 5. točki istega člena pa omogoča revizijo, če jo dopusti sodišče. Razlogi za dopustitev revizije so navedeni v 1. odstavku 32. člena ZDSS-1, in sicer če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alineja). Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena.

Pri odločanju o dopustitvi revizije torej sodišče druge stopnje presoja tudi, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, vendar pa presoja o tem ne more biti predmet pritožbe oziroma presoje o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji. Pritožba o tem vprašanju ni predvidena. Zato pritožbenih navedb o pomembnem pravnem vprašanju ni mogoče upoštevati.

Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je omejen na primer odstopanja od sodne prakse ali neenotne sodne prakse; gre za primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I in nadalj.). Neenotna sodna praksa v tem primeru ne pomeni neenotne sodne prakse v zvezi z odločitvijo o dopustitvi ali nedopustitvi revizije. Iz zakonskega besedila izhaja, da se nanaša le na odločitev sodišča o predmetu spora - glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za takšno odločitev. Neenotnost sodne prakse glede odločitve o dopustitvi ali nedopustitvi revizije ni pritožbeni razlog po določbi 32. člena ZDSS-1. Tožena stranka torej kljub pravilnemu sklicevanju na drugačno odločitev sodišča druge stopnje (celo v isti sestavi senata) o dopuščeni reviziji (sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1361/2005-2 z dne 22.6.2006), ne more uspeti s pritožbo. Razlog za ugoditev pritožbi bi bil le, če bi v navedeni sodbi, z istim pravnim vprašanje, sodišče druge stopnje odločilo drugače. Ker drugačne odločitve v zadevi Pdp 1361/2005 ni sprejelo, je bilo potrebno v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.